Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V jeziku se krajšave pojavijo nenadno in nastajajo hitro, zato jim težko sledimo," piše Mojca Kompara Lukančič, ki je pripravila Slovenski slovar krajšav. Gre za sodoben slovar slovenskih krajšav, ki ga v slovenskem prostoru do zdaj še ni bilo.
Na pobudo Unesca 21. marca zaznamujemo svetovni dan poezije. Poezija bogati dialog in spodbuja človeški napredek, opominja generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay, predsednik DSP Dušan Merc pa se boji, da jo čas zlagane demokracije sili v propadanje.
Začenja se Teden srbske kulture, ki prinaša predavanja in pogovore, povezane s srbsko umetnostjo in literaturo. V teh dneh bodo tako Ljubljano med drugim obiskali znani srbski pisatelji Vladimir Pištalo, Zoran Živković in Aleksandar Gatalica.
"Naše življenje je polno utvar in strasti – stvari, v katerih zmaga satan," o naslovu svojega odmevnega prvenca pravi madžarski pisatelj László Krasznahorkai.
Teden, ki je pred nami, bo jezikovno prazničen, bi lahko dejali, saj prinaša svetovni dan pripovedništva (19. marec), dva dni za njim pa svetovni dan poezije. In prav med njima, 20. marca, je še mednarodni dan frankofonije.
Oprah Winfrey, ki je pravkar razkrila že stoti naslov svojega neverjetno vplivnega knjižnega kluba, se pri podeljevanju tako želene nalepke - Oprah's Book Club - drži ene same maksime: ali jo je knjiga ganila, je o njej razmišljala še vse dni?
Pismo Jane Austen, v katerem svoji sestri sporoča zasebne novice in sosedske trače, bo na ogled v pisateljičinem nekdanjem domu. Pismo iz leta 1798 je eno od približno 160 ohranjenih pisem ikonične avtorice in je tudi eno najzgodnejših, ki so se ohranila.
Letošnji Frankfurtski knjižni sejem, ki bo potekal med 18. do 22. oktobrom, bo letos že 75. po vrsti. Na letošnjem sejmu bo, kot je znano, častna gostja prav Slovenija.
V 74. letu starosti se je poslovila Dubravka Ugrešić, na Hrvaškem rojena pisateljica, literarna zgodovinarka in esejistka, ki se je v zadnjih treh desetletjih uveljavila kot ena najvidnejših evropskih prozaistk in esejistk.
Ideja za knjige se rodi v avtorjih, ki jih potem lahko ustvarjajo leta in leta. Po mnenju ilustratorke Maje Kastelic pa ji je predvsem všeč, da jo bralci (predvsem otroci) posvojijo, tako ni več le 'last' avtorja, ampak postane tudi njihova.
Ameriški rockovski glasbenik in poet Lou Reed je leta 2009 začel pisati knjigo o taj čiju, vendar projekta ni dokončal, saj je prej umrl. Kup zapisov so do konca uredili drugi, ta teden je izšla knjiga.
Zgodba iz neke druge hiše je prvi roman psihoanalitika in psihiatra Matjaža Lunačka, avtorja precej raznolikih knjig.
Leonardo da Vinci, ki danes pooseblja razcvet italijanske renesanse, avtor najbrž najslavnejše slike v zgodovini, je bil Italijan samo po očetovi strani. Njegova mama je bila sužnja s Kavkaza, trdi italijanski pisatelj.
V pradavnini je faraonova žena, na nebu ovekovečena z ozvezdjem, ki se po njej imenuje Berenikini kodri, darovala pramen las, da bi se soprog živ in zdrav vrnil iz bitke, Osojnikova Berenika pa se z mopedom vozi prek križpotij poezije.
30-letni Italijan Filippo Bernardini je s tem, da se je izdajal za literarne agente, od raznih pisateljev izvabil več kot tisoč še neobjavljenih rokopisov knjig, tudi del slavnih avtorjev. Pravi, da del nikoli ni nameraval nezakoniti širiti.
Oleg Mandić je 27. januarja 1945 kot zadnji otrok zapustil taborišče Auschwitz-Birkenau. Med svojim obiskom Maribora si je ogledal razstavo o holokavstu ter opozoril na revitalizacijo neofašističnih idej še v 21. stoletju.
Narodni in univerzitetni knjižnici je Slovenska matica nedavno predala vrsto gradiv, med katerimi so tudi rokopisi Antona Martina Slomška s toponimi slovenskih krajev na Štajerskem ter rokopis Cankarjevega romana Novo življenje.
Skupina Shakespearovih prijateljev in igralskih kolegov se je pred 400 leti lotila zapletenega izziva: v enem zvezku združiti vsa dela tega angleškega dramatika. Temu t. i. Prvemu foliu so ob jubileju posvetili spletno stran, v pripravi je tudi razstava.
Začetek zbirke raznovrstnih krajših spisov Bojana Brezigarja, novinarja, publicista in politika, rojenega v Nabrežini pri Trstu, sega v čas pred nekaj leti.
José Luís Peixoto se je že s prvencem Ne glej leta 2001 trdno zasidral na portugalskem literarnem prizorišču, a je roman Mestece Galveias šele prvo njegovo delo za odrasle, ki ga lahko beremo v slovenščini – poleg slikanice Mama, ki je deževala.
Neveljaven email naslov
