Gnu, svinja bradavičarka, lisasta hijena, afriški marabu in jastreb so navdušeni nad lastno grdoto. Preden se rimana zgodbica izteče, se bo njihov življenjski nazor seveda postavil na glavo. Julia Donaldson je namreč mojstrica zgodb, ki poučni nauk za mlade bralce začini s ščepcem komedije; ta se po navadi skriva v subvertiranju pričakovanj in družbenih vlog. Avtorica Zverjasca po navadi poudarja tudi pomen sodelovanja oz. medsebojne pomoči.

Z novo knjigo se avtorica vrača k duhu zgodnjih knjig, med katerimi je denimo prav tako v slovenščino prevedena Bi se gnetli na tej metli?. Prav tako je še enkrat združila moči s stalnim sodelavcem Axlom Schefferjem, ki je prispeval duhovite ilustracije.

"Ne poskušam pridigati, rada bi samo povedala zgodbo. Najbrž pa so nekatere med mojimi zgodbami res precej subverzivne," se strinja pisateljica, ki je najbolj do zdaj uživala pri pisanju knjižne serije o princeski Mirror-Belle, češ da je lahko na plan izpustila svojo "poredno plat".

Ti subverzivni elementi njenih zgodb - zmaj, ki ga "reši" princeska, polž, ki se izkaže za močnejšega od kita, in čarovnica, ki ji morajo iz zagate pomagati čisto navadne živali - so našli globalno občinstvo. Zverjasec (The Gruffalo), zgodba o mali miški in mitološki pošasti, je bil preveden v več kot 40 jezikov, bralci po vsem svetu pa so pokupili več kot 10 milijonov izvodov.

69-letna Julia Donaldson je v svoji karieri nanizala več kot dva ducata knjig, že zadnja štiri leta pa je najbolje prodajan literat v Veliki Britaniji (pa ne le za otroke - tudi če upoštevamo leposlovje za odrasle).

Prvi bralec in pomočnik: Malcom
Pisati je začela pri rosnih petih letih, potem ko ji je oče podaril pesmarico. Leta pozneje sta se z možem Malcomom med drugim preživljala z nastopanjem po ulicah evropskih mest. (Malcom je še danes ob njeni strani: zamaskiran v različne živali sodeluje pri živih branjih Julijinih zgodb.) "Resnejšo" kariero je začela kot tekstopiska za BBC, kjer se je naučila "pisati po naročilu, pa naj je šlo za morske prašičke, neprijetne smrade ali čistila za okna".

Tudi po vseh teh letih so njena opora in prvi recenzenti družinski člani, še posebej Malcom, ki menda "prebere vsako novo zgodbo z glasom Dylana Thomasa", da preveri, ali vse rime funkcionirajo tudi pri branju na glas. "Ko greva na sprehod, ga vprašam 'Misliš, da je bolje, da prej nastopi vitez ali zmaj?' in podobne reči." Manj razumevanja ima za različna zanimanja svojih vnukov, na primer za ljubezen do Vojne zvezd. Pravi, da si jim skoraj ne upa brati svojih knjig. "Vedno se bojim, da mi bodo zlezli iz naročja in odtavali po svoje; umrla bi od osramočenosti."