Roman Bela garda je pripoved o lojalnosti, izdaji, ljubezni in izgubi; preplet realističnega pripovedovanja in dramatičnih zasukov bralca vodi skozi vrtince človeških čustev in usod. Čas državljanske vojne od decembra 1918 do začetka februarja 1919 v Kijevu je Mihail Bulgakov podal skozi oči družine Turbin in njihovih prijateljev. Roman obenem ponuja temeljit razmislek o človeškem stanju in morali v času vojne, je na predstavitvi nove izdaje povedala urednica Barbara Žnideršič.

Isti prevajalec, a tokrat s pol stoletja izkušenj več
Pod prevod se ponovno podpisuje prevajalec ruske in francoske književnosti Marjan Poljanec, ki je Belo gardo prevedel pred skoraj pol stoletja ob začetku svoje prevajalske poti. Kot je Sovretov nagrajenec povedal na današnji predstavitvi romana, je takrat to bil njegovo prvi leposlovni prevod, ki se ga je lotil z veseljem. Tokratni prevod je po besedah prevajalca izboljšan, popravljen in osvežen. V njem se obenem zrcali tudi njegovo v petih desetletjih pridobljeno znanje.

Pri prevajanju sloga Bulgakova se je sicer spopadal z več izzivi. Eden od njih je, da so nekateri odlomki v izvirniku v ukrajinščini, ki jo je sam prevedel v knjižni slovenski jezik. Njegovo mnenje namreč je, da uporaba kakšnega slovenskega dialekta za to ne bi bila primerna.

Za razumevanje državljanskih vojn povsod
Spremno besedo k prenovljeni in dopolnjen izdaji romana v Kijevu rojenega Bulgakova ruskega rodu je prispeval zgodovinar, prevajalec in politični analitik Aleš Maver. Kot je dejal danes, roman za slovenske bralce ni pomemben samo, ker je postavljen v eno od ključnih obdobij ukrajinske zgodovine, ampak tudi, ker je malo romanov, ki bi se na tako empatičen način loteval fenomena državljanske vojne. Branje Bele garde tako po njegovih besedah pripomore k razumevanju tega, kaj pomeni državljanska vojna in kakšne dileme sproža.

Kot je še povedal Maver, je Bulgakov v Beli gardi vključil ves mozaik dogajanja, ki se je začelo s februarsko revolucijo v takratnem Petrogradu. Ukrajino je takrat zajel val sprememb, ki so v nasprotju s slovenskimi deželami prinesle spoznanje, da je nujna državna osamosvojitev. Ta se "na koncu ni posrečila, ker je bilo preveč interesentov za to žitnico," je dodal.

Sorodna novica "To je propagandna književnost": pozivi k zaprtju muzeja Mihaila Bulgakova v Kijevu

Bulgakov v Ukrajini persona non grata
V romanu Bela garda je tudi opisana rojstna hiša Bulgakova, ki je danes preurejena v muzej. V okviru kulturnopolitičnega boja, ki ga je prinesla aktualna vojna v Ukrajini, je postal jabolko spora. Združenje ukrajinskih pisateljev je namreč pozvalo k zaprtju muzeja z argumentom, da je Bulgakov nasprotoval ukrajinski neodvisnosti in da v romanu Bela garda žali ukrajinski narod.

Maver je ob tem pripomnil, da se sam, ob upoštevanju različnih okoliščin, vendarle trajno ne bi odrekel človeku takega formata, kot je bil Bulgakov, kot tudi ne delu lastne kulture. "Rodil se je v Kijevu, povezan je z ukrajinsko deželo in je tudi delil ukrajinsko trpljenje v času (nekdanje) Sovjetske zveze," je še dodal.

Bela garda v slovenskem prevodu je tokrat izšla v 500 izvodih. Za primerjavo – pred skoraj pol stoletja v 3000 izvodih.