Buzell bloga ni začel pisati iz želje po preboju v literarni svet, ampak kot ventil za vsa svoja čustva. Ob izidu knjige mu je pohvalno pismo poslal celo zdaj že pokojni Kurt Vonnegut. Foto: Buzzellov blog
Buzell bloga ni začel pisati iz želje po preboju v literarni svet, ampak kot ventil za vsa svoja čustva. Ob izidu knjige mu je pohvalno pismo poslal celo zdaj že pokojni Kurt Vonnegut. Foto: Buzzellov blog
Colby Buzzell
Ko se je Buzzell znašel na fronti, je moral priznati, da na kaj takega ni bil pripravljen.

Spletna založba Lulu je nagrado poimenovala po sebi, a se je kaj hitro "prijelo" ime blooker (podobnost z imenom najprestižnejše knjižne nagrade booker je seveda namerna). Drugega blookerja v zgodovini so namenili Colbyju Buzzellu, ameriškemu vojaku, ki je v knjigi My War: Killing Time in Iraq opisal povojni Irak, kakor ga je občutil na svoji koži. Zanimivo je, da nagrada prihaja ravno v obdobju, ko ameriška vlada svojim vojakom v tujini postavlja strožja pravila glede bloganja - to brez vnaprejšnje odobritve vsebine ni več dovoljeno.

Zadnje necenzurirano poročilo o vojni
"Buzzellovo delo je morda zadnja iskrena in informativna knjiga o dogajanju na vojnem območju," je odločitev žirije utemeljil njen predsednik Paul Jones. Eni izmed žirantk, kolumnistki Arianni Huffington, se je pripoved zdela "vedno znova presenetljiva ... in navdušujoče prostaška, nefiltrirana slika vojne v Iraku".

Buzzell je blog začel pisati kmalu potem, ko je bil poslan v Irak, ponavadi iz cyber cafeja v vojaški bazi. Ameriška vojska je nato tega in podobne bloge zaprla, a je Buzzell, ki sprva ni imel nobenih literarnih ambicij, že pritegnil zanimanje založnikov.

Blooke sodniki za zdaj delijo v tri kategorije: leposlovne, humoristične in neleposlovne; My War je zmagal v neleposlovni sekciji in "skupnem seštevku"; najboljši leposlovni "blook" je The Doorbells of Florence Andrewa Losowskega, Mom's Cancer Briana Fiesa pa najboljši humoristični.