Nominirance je izmed več kot stotih naslovov izbrala žirija, ki jo vodi prof. dr. Miran Hladnik. Med njimi so romani Evalda Flisarja Na zlati obali (Mladinska knjiga), Draga Jančarja To noč sem jo videl (Modrijan), Štefana Kardoša Pobočje sončnega griča (Litera), Sebastijana Preglja Mož, ki je jahal tigra (Študentska založba) in Vladimirja P. Štefaneca Odličen dan za atentat (Mladinska knjiga).

Žirija, v kateri sodelujejo še Miriam Drev, Vesna Jurca Tadel, Urban Vovk in Peter Kolšek, je v skladu s tradicijo nagrade pred mesecem, 23. aprila, razkrila naslove desetih najboljših romanov z lansko letnico izida - vseh je bilo več kot sto -, 23. maja, natančno mesec dni pred večerom na ljubljanskem Rožniku, enourno klavzuro žirije v Cankarjevi sobi in slovesno podelitvijo nagrade, pa še finalno peterico.

Pokaže se takrat, ko ima sonce največjo moč
Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman, ki si jo je "izmislil" pisatelj Vlado Žabot in ji dal ime po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo tedaj, ko je imelo sonce največjo moč, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah, do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa (po dvakratnem skoku na Ljubljanski grad) poteka na ljubljanskem Rožniku. Dobitnika kresnika je žirija prvo leto izbirala med vsega sedemnajstimi del, v zadnjih letih pa se število izvirnih slovenskih romanov ni nikdar spustilo pod sto naslovov.

Med letošnjo finalno veliko peterico sta dva dobitnika kresnika, vseh pet avtorjev pa je bilo za nagrado nominiranih že večkrat: Drago Jančar je kresnika prejel dvakrat, leta 1999 za roman Zvenenje v glavi in leta 2001 za delo Katarina, pav in jezuit, Štefan Kardoš pa je rožniški ogenj, ki gori v slavo slovenskega romana, prižgal leta 2008, ko je prejel kresnika za roman Rizling polka. Jančar je bil sicer med finalisti tudi leta 1994, takrat s Posmehljivim poželenjem, in predlani z romanom Drevo brez imena, Evald Flisar leta 1999 z delom Potovanje predaleč, leta 2005 z romanom Čaj s kraljico in lani z romanom Opazovalec, Vladimir P. Štefanec leta 2003 z romanom Viktor Jelen, sanjač in leta 2007 z Republiko jutranje rose, Sebastijan Pregelj pa leta 2005 z romanom Leta milosti in leta 2009 z romanom Na terasi babilonskega stolpa.

Kresnika so do zdaj prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega posmrtno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (dvakrat), Andrej Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Goran Vojnović in Tadej Golob.

Slovesna podelitev nagrade bo 23. junija zvečer na ljubljanskem Rožniku, odgovorna urednica časnika Delo Romana Dobnikar Šeruga bo nagrajencu izročila ček za pet tisoč evrov, slavljenec pa bo v slavo svojega in slovenskega romana prižgal tradicionalni kres.