Tako o naravi jezika in nalogah jezikoslovcev pravi Simona Klemenčič, znanstvena sodelavka za področje etimologije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnost (ZRC SAZU). Na inštitutu namreč že več let dobivajo predloge za nove besede, ki jih v zadnjem času zbirajo in objavljajo na svoji Facebookovi strani, lani pa so prvič izvedli akcijo Beseda leta.

Kako se odloča o izbranih predlogih?
Lani je prvič potekal izbor besede leta, pri pripravi pa so se zgledovali po drugih državah, ki že vrsto let opravljajo tovrstne izbore. Odločili so se, da najprej pozovejo k pošiljanju predlogov besed, ki so najbolj zaznamovale leto 2016. Na Twitter oz. po elektronski pošti so prejeli okrog 150 besed, izmed katerih je strokovna komisija izbrala deset najboljših, ki jih je ponudila v glasovanje javnosti, je pojasnila Simona Klemenčič, ki med drugim ureja Facebookov profil.

Med predlogi so bile zelo različne besede, od tistih, ki so se naenkrat začele pogosto uporabljati (t. i. brenčalke), starih besed, ki so postale aktualne (begunec, družina), do besed po osebnem izboru posameznikov, za katere bi težko rekli, da so posebej zaznamovale leto (ljubezen), ter novih besed, ki so si jih pošiljatelji izmislili sami. Tudi nekaj teh so vključili v izbor desetih besed. Da je bila na koncu izbrana beseda begunec, po mnenju Simone Klemenčič ne preseneča, saj je sovpadala z aktualnimi razmerami.

Akcija bo odslej postala stalna praksa, saj je bil odziv izjemen. Predloge za nove besede so na inštitut prejemali že prejšnja leta, "a niso vedeli, kaj naj z njimi," je povedala znanstvena sodelavka. Ko pa so v sklopu akcije Beseda leta začeli dobivati po nekaj predlogov na dan, so se odločili, da jih bodo začeli objavljati na Facebookovi strani ter jih s tem dali na voljo govorcem.

Predlaganih največ slovenskih ustreznic za tujke
Na Facebookovi strani inštituta za slovenski jezik je tako objavljenih veliko predlogov za slovenske ustreznice tujk, uporabniki opozarjajo na besede, ki se že uporabljajo, a so še redke in jih še ni v slovarju, predlagajo pa tudi povsem nove besede za nove ali stare pojme. Največ je predlogov za slovenske ustreznice tujkam. Med njimi so odprodajnica za outlet, telogradniški za bodibilderski, čezmerek za overdose, vkožnik za piercing, hiperdetelacija za babyboom in petdodvanajstec za last minute.

Vendar na spletu ne objavijo vseh predlogov. Pri izbiri se ravnajo po ustreznosti, izgovorljivosti, razumljivosti in izvirnosti besede. "Nekatere so sestavljene precej nerodno, druge so preveč dobesedni prevodi iz angleščine," je pojasnila Simona Klemenčič.

Ljudje so inštitut namreč kar precej "opozarjali" tudi na nove besede. Mednje sodi denimo beseda mimosvet, ki označuje drugačno osebo oz. posameznikovo unikatnost. Primer bi bil stavek: "Ponovno je ubral svojo pot! On je tak mimosvet," je ponazorila Simona Klemenčič. Med takšnimi besedami sta tudi tekočost (primer: dobrega govorca odlikujeta razločna izgovarjava in tekočost govora) in zamestje za angleško oz. izvorno nemško besedo hinterland, ki ni niti predmestje niti primestje niti obmestje. Med novimi besedami za obstoječi pojem pa je denimo pručnik namesto stolček.

Usoda predlaganih novih besed še neznana
Usodo predlaganih besed je težko napovedati, gre torej za vprašanje, ali imajo predlogi kakšno možnost, da se uvrstijo v slovar, denimo Slovar slovenskega knjižnega jezika ali Slovar novejšega besedja. Kot je poudarila Klemenčičeva, je vloga inštituta, da besede ponudi govorcem oz. da posreduje med tistim, ki jo je predlagal, in med tistimi, ki so njeni potencialni uporabniki.

Nastanek novega slovarja je v rokah uporabnikov
Do slovarja je še dolga pot in je povsem v rokah uporabnikov. Če bi se denimo nova beseda seznanek začela uporabljati namesto sedanjega brifinga, bi čez čas frekvenca pojavitev, ki jo opazujejo, tako narasla, da bi presegla mejo, ki so jo določili. Takšne besede potem uvrstijo v slovar. To pomeni, da je posamezniku "tudi najbolj stroga lektorica ali učiteljica ne bo prečrtala, ko jo bo uporabil v časopisnem članku ali šolskem spisu," pojasnjuje Simona Klemenčič. Nadalje je opozorila še na burno debato, ki se je razvila okrog predloga kavnik namesto džezve. Zgodbica o kavniku je zašla celo k Hrvatom, ki so v medijih pisali, da Slovenci ne bodo več kuhali kave v džezvi.

Iz teh burnih reakcij morda odzvanja tudi spomin na nekdanjo večjo strogost jezikoslovcev. Vsekakor pa gre za izkrivljeno predstavo, da na inštitutih sedijo za knjigami, si izmišljujejo nove besede in zahtevajo, da jih ljudje uporabljajo, pojasnjuje Simona Klemenčič. Ob tem je spomnila na mit, da je Jože Toporišič zahteval, da se namesto žemlje govori razpočnica in namesto tramvaja pocestnica (teh predlogov v nasprotju z mnenjem mnogih ni v pravopisu, prav tako ne predloga mesni krof za hamburger). Takšne zahteve so pred Toporišičem pripisovali že njegovim predhodnikom in se zgražali, kaj se gredo jezikoslovci.