Pri založbi Mladinska knjiga je izšla monografija Mira Simčiča Tito brez maske, ki se posveča predvsem manj znanim okoliščinam državnikovega zdravljenja in smrti ter ozadju gospodarske agonije in propada zvezne države. Ne izogiba se obranavi Titovih človeških in voditeljskih slabosti, hkrati pa zavrača špekulacije, za katere ne najde ničesar oprijemljivega (npr.: Titovo poreklo, datum smrti). Osvetljuje njegove sodelavce, zdravnike, generale, ki vsem zrastejo čez glavo, precej Jovanko in druge ženske (vključno z lepimi maserkami), psičke, kuharice in strežnike ter občasno 'visoko družbo' (Tito v očeh tujih voditeljev, umetnikov, znanstvenikov).

Avtor Miro Simčič, ki je bil vrsto let novinar Dnevnika in Večera, je v osemdesetih letih kot politični in gospodarski analitik lahko od blizu spremljal usodne politične procese, ki še vedno sooblikujejo naš vsakdanjik. Pisanja monografije se je pred desetimi leti lotil kot novinar. S pomočjo pričevalcev in dokumentov je želel dognati, kaj je res in kaj je izmišljeno glede Titovega zdravljenja in špekulacij o njegovi smrti v Ljubljani.

Neutemeljena diskreditacija?
Dokumenti in izjave prič so omogočili precej objektiven prikaz štirimesečne osebne drame Josipa Broza v Kliničnem centru v Ljubljani leta 1980. Knjiga temelji na verodostojnih izjavah in dokumentih; so pa v polemikah Simčičevi kritiki želeli dokazati, da so vsi dokumenti v Beogradu in da ima ponaredke slovenske tajne službe.

Pri damah je bil vedno priljubljen ...
Eno izmed poglavij je seveda posvečeno tudi Titovim ženskam. Največ zanimanja v javnosti so izzvali zapisi zdravnikov iz februarja 1975, ki govorijo o tem, zakaj so Jovanko Broz odstranili iz Titove bližine. Napoved knjige je na primer izzvala Jovanko k javnemu odzivu, čeprav se je že pred 30 leti odločila za popolno osamo in molk. Trdi, da je vedela za fascikel št. 36 Arhiva Republike Slovenije (na katerega se je avtor pri pisanju opiral), toda šlo naj bi za "kuhinjo" iz kabineta Staneta Dolanca.