Slovenska matica je v zbirki Prevodi iz svetovne književnosti izdala zbirko kratkih zgodb Kruto razpoloženje, v katerih klasični bolgarski avtor Jordan Radičkov popisuje vaško življenje. Bralci lahko zdaj prebirajo tudi knjigo spominov Zelenomodro italijanske pisateljice Marise Madieri. Pri Matici je izšla tudi knjiga Partija in tigrovci, v kateri se Tatjane Rejec posveča medvojni in povojni usodi nekaterih vodilnih tigrovcev, medtem ko še dlje v zgodovino seže Miro Simčič v delu 888 dni na soški fronti, ki je izšlo pri založbi Orbis.

Soška fronta tudi za slovenske bralce
Simčičevo delo je pred tremi leti najprej izšlo v nemščini, kjer ga je bilo mogoče najti pod naslovom Die Schlachten am Isonzo, v slovenščini pa je bralcem na voljo prvič. Kot prednost knjige je Matjaž Bizjak z Zgodovinskega inštituta ZRC-ja SAZu-ja poudaril dejstvo, da dela ni pisal zgodovinar ali vojak. Omembe vredno je tudi, da knjigo s celotnim naslovom 888 dni na soški fronti - spopadi na Krasu in v visokogorju, na novo odkriti vojaški zemljevidi, fotografije in posebna poročila dopolnjujejo fotografije in vojaški zemljevidi, od katerih so nekateri objavljeni prvič.

Bizjak je pohvalil tudi umestitev slovenskega ozemlja v širši okvir 1. svetovne vojne in njenih bitk po vsem svetu, še posebno pozornost pa je avtor namenil umestitvi soške fronte v ta okvir. Dodatno vrednost delu daje tudi sprotno navajanje izgub in njihova občasna primerjava z različnimi podatki obeh vpletenih strani. Obravnavan je tudi pomen propagande v 1. svetovni vojni, za katero pa Bizjak ocenjuje, da je na nekaterih mestih njen pomen precenjen.

Spustimo obdobje med obema vojnama in ...
Če je Simčič v svojem delu obravnaval 1. svetovno vojno, pa se je Rejčeva lotila 2. ter let, ki so ji sledila. Na podlagi primerov je avtorica skušala ugotoviti, kakšne so bile razmere na Primorskem med letoma 1941 in 1948, pri čemer je želela biti čim bolj objektivna, "v duhu Žarka Petana, ki je rekel 'Resnica ni ne leva ne desna, resnica je samo resnica'," je na predstavitvi knjige povedala njena avtorica.

V partiji in tigrovcih so podrobneje predstavljeni trije tigrovci - Maks Rejec, Ferdo Kravanja in Tone Majnik, političnega in oprganizacisjkega vodjo Tigra Alberta Rejca pa je spremljala od konca 2. svetovne vojne do njegove smrti leta 1976. V njigi je predstavljeno tudi dopisovanje med predstavniki Centralnega komiteja in Alešem Beblerjem, ki zelo neposredno kažejo razmišljanje komunističnih voditeljev, je povedala Rejčeva.

Zelenomodro že skoraj razprodano
Zgodovinska dejstva so tudi pomemben del dela Zelenomodro, ki ga je avtorica kot dnevnik pisala med letoma 1981 in 1984. V delu med drugim obravnava tudi eksodus, a je knjiga še vseeno sproščeno pripovedovanje, ki ga zaznamuje izredna občutljivost avtorice in njena sposobnost introspekcije. Od prve izdaje knjige v Italiji leta 1987 je bila prevedena že v številne knjige, za njen prenos v slovenščino pa je poskrbela Veronika Brecelj. Da je za delo pri nas dovolj zanimanja, je potrdil predsednik Slovenske matice Joža Mahnič, ki je povedal, da je delo že skoraj razprodano.

Kako se je živelo v Bolgariji?
Vračanje v zgodovino pa zaznamuje tudi delo bolgarskega pisatelja Radičkova, ki je v Krutem razpoloženju popisal spomine na rodni severozahodni del Bolgarije in vaško življenje, ki ga je predstavil na sodoben način. Pri tem je v nasprotju s svojim prejšnjim pisanjem, ki ga zaznamuje romantični slog, uporabljal elemente groteske, absurda in folklore, s čimer je po mnenju Boruta Omerzela s Filozofske fakultete izrazil svoje nestrinjanje z bolgarsko politično realnostjo. Delo, ki je v avtorjevi domovini izšlo leta 1962, je prevedla Eva Šprager.