Ob tem opozarja: "Spopad na življenje in smrt pusti za seboj rane, mnogo kolateralnega uničenja in individualnih travm."

Kot pravi, je pandemija novega koronavirusa razgalila neoliberalno globalizacijo. Za izhod iz pandemije bi bila, kot je torej prepričan, potrebna temeljita sprememba.

Ukrepe za zajezitev širjenja virusa vidi kot svojevrstno zmes. Del je zdravstveno motiviran, mešanica bolj ali manj sprejemljivih ukrepov omejevanja svobode po modelu, da bo oblast zamenjala ljudstvo, če se ne bo poboljšalo. Drugi del pa po Debenjakovih besedah pomeni "protidemokratično utrjevanje oblasti z ambicijo, da bi ostala za vedno v istih rokah". Demokracija temelji na možnosti zamenjave vlog, je spomnil filozof in pozval: "Ubranimo svobodo medijev in svobodo demokratičnega protesta."

Božidar Debenjak, ki je sicer najprej diplomiral iz biologije, je bil nekajkrat predstojnik oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predsednik Slovenskega filozofskega društva in član upravnega odbora jugoslovanskega združenja za filozofijo. Med letoma 1961 in 2001 je bil zaposlen na Filozofski fakulteti.

Od začetnega predmeta Teorija stvarnosti se je zaradi potreb oddelka preusmeril na nemško klasično filozofijo, pozneje utemeljil marksologijo in nedoktrinarno zgodovino marksizma, v okviru tega pa predstavil avtorje in dela, ki so bila dogmatikom nesprejemljiva – denimo Rusko revolucijo Rose Luxemburg, Karla Korscha z njegovo kritiko Kautskega in Lenina ter Odprto pismo tovarišu Leninu Hermana Gorterja. Predstavil je tudi frankfurtsko šolo.

Trubar kot prvi, ki je filozofsko spregovoril v slovenščini
Leta 1990 je začel predavati socialno filozofijo in filozofijo zgodovine ter bil mentor pri doktoratih filozofov, kot so Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Rastko Močnik. Udeleževal se je številnih simpozijev, na zadnjem simpoziju, leta 2000 ob 450. obletnici prve slovenske knjige, je predstavil Trubarja kot prvega, ki je filozofsko spregovoril v slovenščini. Še danes pa je aktiven v protestantskem društvu Primož Trubar.

Je med ustanovitelji treh revij Problemi, Prostor in čas ter strokovnega glasila Anthropos. Sin akademskega slikarja Rika Debenjaka se je med drugim angažiral tudi v podpori študentskemu gibanju med letoma 1968 in 1972.

Nagrajeni prevod monumentalne Valvasorjeve Slave
Veliko je tudi prevajal, po njegovi zaslugi v slovenščini beremo denimo dela Karla Marxa, Georga W. F. Hegla, Karla Korscha, Herberta Marcuseja in Jürgna Habermasa. Z ženo Doris in sinom Primožem je po upokojitvi prevedel Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske, za kar jim je predsednik republike leta 2014 podelil Red za zasluge. V obrazložitvi odlikovanja je pisalo: "S prevodom tega monumentalnega dela je družina Debenjak Slovencem prvič v celoti razkrila veličino Valvasorjevega dela in nam odkrila zaklad, ki ga bodo lahko osvetljevale, tolmačile in ustrezno uporabljale še mnoge prihodnje generacije."