Zbornik Fojbe. Primer psihopatološke recepcije zgodovine, ki je leta 2007 že izšel v Nemčiji, prinaša besedila strokovnjakov s področij zgodovine, filozofije in psihoanalize, ki delujejo v slovenskem in italijanskem prostoru. S tovrstno sestavo so po besedah ene od urednic, italijanske zgodovinarke Luise Accati, poskušali preseči nacionalistične okvire in občutke, ki preprečujejo "hladno preučevanje" dogodkov, ki je v resnici potrebno.

Nobenih novih podatkov, le nov pogled nanje
Kot v uvodni besedi pojasnjuje druga urednica, psihoanalitičarka Renate Cogoy, so se pod imenom fojbe v zgodovino zapisali dogodki proti koncu druge svetovne vojne, ki so se zgodili v severovzhodnem mejnem področju Italije, v Sloveniji in na Hrvaškem. Takrat so se zgodili tudi poboji civilnega prebivalstva, katerih trupla so nato odstranili v skalnata kraška brezna, imenovana fojbe. Knjiga ne prinaša novih zgodovinskih spoznanj, ampak je oblikovana v zvezi z usodo teh dejstev v Sloveniji, Italiji ter evropski javnosti. Avtorji knjige so si za najpomembnejši cilj postavili izvzeti zgodovino manipulaciji politike in okrepiti glasove, "ki v medsebojnem prepoznanju odgovornosti in vpletenosti vidijo pot in izhod, ki vodi k mirnemu sožitju", je dejala Accatijeva.

Zgodovina ni le stvar preteklosti
Ob tem je kot zgled odgovornega in resnicoljubnega odnosa do zgodovine izpostavila nedavno potezo nemške kanclerke Angele Merkel, ki je papeža Benedikta XVI. s pozivom, naj se jasno izreče glede zanikanja holokavsta britanskega škofa, opozorila, naj ne podcenjuje pomembnosti in odgovornosti glede zavajanja v zvezi z zgodovino.

Še ena avtorica, zgodovinarka Marta Verginella, je pojasnila, da je knjiga nastala predvsem ob burnih odzivih na italijanski film Srce v breznu. Članki v zborniku na film gledajo kot na poljudno predstavitev polpretekle zgodovine, ki s svojim poenostavljanjem in enostranskostjo opozarja na nevarne posledice instrumentalne politične rabe zgodovine.

Pri ustvarjanju zbornika, ki je izšel kot 150. knjiga zbirke Krt založbe Krtina, so poleg omenjenih sodelovali še psihoanalitik Pavel Fonda, filozof Giovanni Leghissa in zgodovinar Giacomo Todeschini. Prizadevajo si, da bi knjiga izšla tudi v Italiji, pri čemer eno izmed težav predstavlja tudi interdisciplinarnost knjige.