Kot veleva tradicija, smo na kresno noč dobili novega kresnikovega nagrajenca. Nagrado, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, so podelili na ljubljanskem Rožniku.

Med peterico letošnjih finalistov so bili romani treh založb, eden je romaneskni prvenec. Boris Kolar je bil nominiran za delo O vinu, kozah in drugih prevarah (Goga), Anja Mugerli za Pričakovanja (Cankarjeva založba), Pia Prezelj za romaneskni prvenec Težka voda (Goga), Janja Rakuš za Tri barve za eno smrt (Litera) in Vlado Žabot za roman Gral (Beletrina).

"Na podlagi intimne izkušnje premika meje diskurza o družbeni vlogi ženske"

Žirija je v utemeljitvi zapisala, da Anja Mugerli "na literarno dovršen in reflektiran način odpira tabuje, kot so neplodnost in dileme ob postopkih umetne oploditve. Neposredno spregovori o nadzoru nad razmnoževalno vlogo ženske, ki je kljub emancipaciji v sodobni družbi še vedno zreducirana na maternico, in podvomi o idealizaciji materinstva, ki ga okolica spodbuja za vsako ceno in vzbuja občutek krivde, kadar ženska ni pripravljena za to žrtvovati lastnega zdravja ali načina življenja."

V romanu je prvoosebna pripovedovalka Jana pacientka Klinike za reprodukcijo, ker trpi za nepojasnjeno neplodnostjo. Kot je zapisala žirija, "kompleksen pogled na vodilno temo romana avtorica vzpostavi z mrežo odnosov, ki jih Jana plete z razumevajočim partnerjem Primožem, najboljšima prijateljicama, slikarjem Ivanom ter intervjuvankami, umetnicami, s katerimi se pogovarja kot radijska novinarka. Zdi se, da lahko šele umetnost – denimo slika Ženske, ki si želi otroka ali literarna obdelava boleče izkušnje – redefinira žensko telo in ga osvobodi."

"Anja Mugerli ne moralizira in ne zapade v sentimentalnost, pač pa psihološke dileme svoje protagonistke predstavi stvarno, brez ovinkarjenja, celo s kančkom humorja in literarno prepričljivo. Prav zato gre tudi za delo, ki na podlagi intimne izkušnje, kot umetnost, odpira in premika meje diskurza o družbeni vlogi ženske v 21. stoletju," so dodali v žiriji.

Čutila je, da je zanjo to res pomemben roman

Anja Mugerli je v pogovoru pred razglasitvijo nagrade povedala, da ime glavne junakinje Jana ni naključje, ji ga je pa dala proti koncu pisanja. Kot je še povedala, je pisala o izkušnji, ki je njena lastna. Od tod tudi ideja za roman, pri pisanju pa je imela neki občutek nujnosti, da ga napiše.

Po prejemu nagrade je za STA povedala, da je izjemno vesela, predvsem zato, ker je ves čas, ko je pisala, čutila, da je zanjo to res pomemben roman in obenem roman, ki lahko bralcu veliko da. Ukvarja se namreč s temo, ki v družbi sicer je prisotna, a morda ne tako zelo vidna, sama pa je želela, da bi se tudi skozi ta roman odprl prostor za pogovor o teh stvareh.

Pet romanov, ki vsak na svoj način pripovedujejo o svetu protislovij in prevar

Nominirance je letos izbirala petčlanska žirija, ki so jo sestavljali Igor Bratož (predsednik), Igor Divjak, Robert Kuret, Tanja Petrič in Igor Žunkovič. Izbirala je med 185 romani z lansko letnico. Kot je za Delo dejala Tanja Petrič, je bilo med finalisti "pet po snovi, temah in slogu zelo raznolikih romanov, ki govorijo o svetu protislovij in prevar, o obupu in upanju, o (disfunkcionalnih) medčloveških odnosih, o pričakovanjih in pritiskih družbe, pa tudi o moči jezika, misli in besed, začinjenih tako s trpkostjo kot s humorjem".

Mlad literat je Pino Pograjc, mlada kritičarka pa Anja Zidar

Poleg 7000 evrov vrednega kresnika za najboljši roman leta je časopisna hiša Delo letos znova podelila tudi nagrado za mladega literata in literarnega kritika mlado pero.

Dobitnik nagrade mlado pero za mladega literata je pesnik Pino Pograjc, dobitnica nagrade mlado pero za mladega kritika je Anja Zidar. Nagrada za avtorja znaša tisoč evrov, kritik pa prejme leto honoriranih objav v rubriki Recenzijski izvod v Književnih listih.

Kresnika so podelili že 34-krat

Nagrado za najboljši slovenski roman si je zamislil Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo takrat, ko je imelo sonce največjo moč. Prvič so jo podelili 23. junija 1991, in sicer Lojzetu Kovačiču. Prva podelitev nagrade je potekala na Razkrižju, nato se je preselila na Jurčičevo Muljavo, enkrat je bila tudi na Ljubljanskem gradu, na neki točki pa se je ustalila na Rožniku v Ljubljani.

Lani so kresnika posthumno podelili Ladu Kralju za roman Ne bom se več drsal na bajerju, ki je izšel pri Beletrini.