Kot je ob prejemu nagrade ponovil lavreat, je roman, ki prepleta zgodbe ljudi, ki jih je zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna, čakal, da ga napiše. Jančar je na Rožnik prišel v zadnjem hipu, ob prejemu nagrade pa dejal, da je v romanu obravnaval ključno obdobje slovenske zgodovine in hkrati svoje osebno izkustvo: "Je pa vsako pisanje romana težka avantura, tunel, v katerega se človek spusti in mora iz njega priplavati na svetlo."

Tokrat so se za nagrado potegovali romani In ljubezen tudi Draga Jančarja in Sveti boj Vlada Žabota, ki sta izšla pri Beletrini, ter Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša ter Starec in jaz Sarivala Sosiča, ki so izšli pri Založbi Litera.

Za kresnika se je torej potegovalo pet romanov, ki sta jih izdali zgolj dve založbi. Pri Beletrini so izpostavili, da nominacije zanje pomenijo priznanje stroke in preživetveno dejstvo, pri Literi pa, da pod njihovim okriljem izdana tri dela v finalu za kresnika razumejo kot poplačilo za vztrajanje v predanosti sodobni slovenski prozi.

O nagrajencu je letos odločala žirija, ki jo je vodil Tone Smolej, v njej pa so bili še Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca. Od letošnjih nominirancev so bili v preteklih letih s kresnikom že ovenčani Kardoš, Žabot in Jančar - zadnji je bil s kresnikom doslej nagrajen že trikrat.

Že trikrat ovenčani Jančar
Jančar je prvikrat slavil leta 1999 z romanom Zvenenje v glavi, leta 2001 je dobil kresnika za roman Katarina, pav in jezuit, leta 2011 pa za roman To noč sem jo videl. Med petimi finalisti se je znašel še leta 1994 s Posmehljivim poželenjem in leta 2009 z Drevesom brez imena, med deseterico nominiranih je bil še leta 2007 z romanom Graditelj. V svojem tokrat nominiranem romanu prepleta zgodbe treh protagonistov, ki jih je ključno zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna.

Glede Jančarjevega romana je direktor založbe Beletrina in odgovorni urednik istoimenske zbirke Mitja Čander dejal, da je zanj še posebej pomemben, "ker Jančar v njem izpisuje medvojno usodo mojega Maribora in Štajerske". Ta usoda je bila po Čandrovih besedah v marsičem drugačna od siceršnje slovenske tragedije tistega časa, konflikt med germanskim in slovanskim svetom je bil tukaj še silovitejši, človeške strasti so v dobrem in slabem zaznamovale generacije vse do danes. In kot je izpostavil Čander: "Jančar seveda ni zgodovinar. V središču njegovega zanimanja je človek z njegovim nemirom, upanji in strahovi. Pisatelja obseda vse tisto, kar med bobnenjem zgodovine tako živo brbota v nas, vse tisto, kar bo odplavil čas. Tudi ljubezen."

Idejni oče nagrade kresnik
Žabot, ki si je nagrado kresnik pred skoraj tremi desetletji zamislil, je kresnika dobil leta 1997 za roman Volčje noči, med nominiranci je bil leta 1995 z romanom Pastorala, 2004 s Sukubom in leta 2011 z romanom Ljudstvo lunja. Letos je nominiran torej z romanom Sveti boj, zadnjim delom trilogije, v kateri sta še omenjeni roman Ljudstvo lunja in epska pesnitev Sveta poroka. V Svetem boju se doktorski študent zgodovine Radovan Podolni po navodilih mentorja poda na nekdanje vojno žarišče, da bi tam preučil arhive in raziskal obmejne trdnjave. Kmalu spozna, da vojne še ni konec.

Žabotov roman po Čandrovih besedah ohranja za pisatelja značilno sugestivnost, a bo za marsikoga presenečenje: "Žabot velja načeloma za velikega zagovornika mitoloških tradicij, v svojem zadnjem delu pa nazorno pokaže, kako lahko mitologizacija preteklosti zastrupi sedanjost. Pri Žabotu me vselej znova navduši njegova nebrzdana imaginacija, njegove podobe so po eni strani nadvse nenavadne, po drugi strani pa se vselej znova zdi, da ne bi mogle bolj sovpadati z resničnostjo, ki nas obkroža."

Usode prebivalcev treh zaselkov goričke vasi
Kardoš je na Rožniku slavil leta 2008 z romanom Rizling polka, med finalisti je bil kot soavtor romana Sekstant leta 2003, leta 2011 z romanom Pobočje sončnega griča in 2016 z Vetrom in odmevom. V svojem petem romanu Vse moje Amerike pa je na ozadju vojn in migracij prepletel usode prebivalcev treh zaselkov goričke vasi Križevci od konca 1. svetovne vojne do prvih let po 2. svetovni vojni. Posebnost romana so dialogi v eni izmed različic severnega prekmurskega narečja.

Urednik založbe Litera Orlando Uršič pravi, da je Kardoš z vsakim romanom vse bolj in bolj kompleksen: "Četudi je tema njegovega romana - migracije Prekmurcev v Ameriko v času med obema vojnama - lahko romantična, pa nas kot vselej preseneti še s številnimi drugimi vidiki in več možnimi vstopi v zgodbo, ki plast za plastjo razkriva kompleksnost literature, kakršna naj bi ta tudi bila."

V ženskem koncentracijskem taborišču
Lipuš, najpomembnejši slovenski pripovednik na avstrijskem Koroškem, je bil leta 1992 med petimi nominiranci za nagrado kresnik z romanom Srčne pege, leta 1996 z romanom Stesnitev in 2004 z romanom Boštjanov let. Letos nominirano delo Gramoz pa je gradil na zgodbi o obisku ženskega koncentracijskega taborišča, kjer so med drugo veliko vojno umrle številne pripadnice slovenske manjšine iz Koroške.

Po mnenju urednika Uršiča Lipuš "kljub vselej isti zgodbi znova in znova preseneča z jezikom, ki je še za nas, ki živimo v Sloveniji, vselej osvežitev. Njegov jezik namreč deluje bolj sodobno in bolj literarno vzvišeno, kakor smo vajeni doma. Poleg tega pa njegova tema - nacizem in fašizem - postaja vse bolj in bolj aktualna. Svet danes drvi v nestrpnost, rasizem, nesprejemanje drugega in drugačnega, zato se mi zdi zelo prav, da se je znašel med nominiranci za nagrado kresnik."

Fant iz province in stari profesor glasbe
Med nominiranimi deli je tudi prvenec, in sicer roman Sarivala Sosiča, hkrati pa je to torej tudi edino delo med peterico, ki ni zaznamovano z vojno. V romanu Starec in jaz sledimo zgodbi o odraščanju fanta iz province, ki ga je na spopad z življenjem pripravil stari profesor glasbe.

Po Uršičevih besedah je Sosič v romanu Starec in jaz iznašel čisto svoj jezik in svojstven glas, na tak način pa ni bil napisan še noben roman v slovenski zgodovini: "Zdi se mi, da je prav to adut, na katerega se lahko zanese."

O trojici izpod okrilja Založbe Litera
Orlando Uršič, glavni urednik pri Založbi Litera, je povedal, da so tri njihove knjige med peterico finalistov za kresnika seveda velik uspeh: "A več kot sam uspeh nam pomeni poplačilo za naše vztrajanje v predanosti sodobni slovenski prozi. Za razliko od številnih drugih založb je pri nas poudarek na domačem leposlovju - in to ne le na uveljavljenih avtorjih, pač tudi v odkrivanju novih, kar pa seveda ni lažja pot pri iskanju bralcev in plasiranju knjig nasploh."

Izpostavljena dela se bolje prodajajo
Mitja Čander je dejal, da so jim na založbi v prvem desetletju nominacije in nagrade pomenile veliko priznanje stroke, da delajo dobro in da si zaslužijo mesto na slovenski založniški sceni. Kasneje se je veselju ob kritiškem priznanju pridružilo tudi preživetveno dejstvo, da se izpostavljena dela, zlasti romani, tudi boljše prodajajo.

V družbi kresnic do prižiga kresa
Lani je kresnika prejel Goran Vojnović za roman Figa, leto poprej pa Miha Mazzini za roman Otroštvo.