Pisala je tudi narodno-zabavne tekste za Vilka Avsenika, Ivanko Kraševec, Stanko Kovačič in Prifarske muzikante. Vsak ima zametke nadarjenosti, vendar se mora to razvijati že v otroštvu, zato je Elza hvaležna svojim staršem, babicam in tetam za izobrazbo.
Pisala je tudi narodno-zabavne tekste za Vilka Avsenika, Ivanko Kraševec, Stanko Kovačič in Prifarske muzikante. Vsak ima zametke nadarjenosti, vendar se mora to razvijati že v otroštvu, zato je Elza hvaležna svojim staršem, babicam in tetam za izobrazbo. "V življenju moraš biti neobremenjen z drugimi in iti svojo pot, kar ni preprosto in je včasih težko, vendar je to edina prava pot, zato jo priporočam vsem mladim." Foto: MMC RTV SLO
Elza Budau
Na radiu je pripravljala oddaje Večerni utrinek, Kulinarični utrinki in Elzine hrustljave misli. "Radio mi je bil pisan na kožo, medtem ko sem se televizije bala, saj si tam odvisen od več ljudi. Radio vzbuja pozornost, če prisluhneš in imaš čemu prisluhniti, na televiziji pa pride v ospredje še podoba, ki lahko odvrne pozornost od vsebine. Odkrila sem, da lahko tudi na radiu ustvarjam in se izražam. Moram priznati, da sem na ta način spoznala ogromno ljudi, ki jih morda ne bi v življenju nikoli srečala. Na vsako temo sem se zelo skrbno pripravljala, gosta preštudirala in se tu našla. Tako da je to ena dragocena izkušnja." Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

V tričetrt stoletja, kolikor je na svetu, je imela veliko sreče, pravi sama.

Že rodila se je namreč v družini, ki je podpirala njene talente. Po zaslugi svojega "notranjega otroka", kot mu pravi, lahko Elza Budau še danes ustvarja. Med drugim v teh dneh pripravlja pesniško zbirko, za katero je že napisala 20 pesmi.

Sicer pa je, kot je dejala, navsezadnje tudi srečna, da je sploh še živa. Ob branju črne kronike se ji večkrat utrne misel, da ima srečo, da je še ni umoril "kakšen neuslišani ljubimec", se je pošalila.


V Beogradu rojena Elza Budau je najprej študirala arhitekturo, nato pa se je zaposlila na Radiu Slovenija. Podpisala se je pod romana Diagram neke ljubezni (1962) in Ljubezen v f-molu (1987).

Zimzelene popevke, ki jih vsi poznamo
V dobrih dveh desetletjih zlatih časov slovenske popevke je bilo med avtorji besedil največkrat njeno ime. Med uspešnice, ki jih podpisuje, sodijo Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, S teboj, Pegasto dekle, Sto majhnih nežnosti, Brez besed, Samo nasmeh je bolj grenak in Poletna noč.

Za svoja besedila je dobila vrsto nagrad, tudi mednarodnih. Leta 2004 je prejela viktorja za življenjsko delo, leta 2007 pa za svoj radijski in glasbeni opus tudi Ježkovo nagrado. V utemeljitvi nagrade so tedaj med drugim zapisali, da so bile "številne njene pesmi, ki jih je napisala za skladbe naših najeminentnejših avtorjev zabavne glasbe, pravi mali literarni biseri". "V njih je nežna in topla, pa malce navihana in prešerna, zanesena in razmišljujoča, navdušena in razočarana."

Poetični Večerni utrinki na radijskih valovih
Izpostavili so tudi radijsko oddajo Večerni utrinek, za katero je goste izbirala izredno subtilno in jih prikazovala s poslušalcem manj ali povsem neznane plati, oddaje pa je obogatila z veznim besedilom, ki je mejilo že na pravo pesniško govorico.

Večer za nostalgijo
Lani so v Križankah v sklopu Ljubljana Festivala pripravili njej posvečeno Poletno noč. Na večeru je bilo mogoče prisluhniti 20 pesmim na temo ljubezni izpod njenega peresa, ki so jih zapeli priznani slovenski izvajalci ob spremljavi Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Patrika Grebla.