Tudi jubilejni 70. frankfurtski knjižni sejem poteka v časih, ki založništvu niso naklonjeni, zaradi česar založniki in knjigotržci sejem vidijo kot eno od priložnosti za popularizacijo knjige. V panogi namreč še vedno promet pada, v prvih osmih mesecih letošnjega leta se je promet v nemškem knjigotrštvu zmanjšal za odstotek.

Knjižni trg kupce izgublja na račun spleta in na njem prisotnih družbenih omrežij. Založbe in knjigarne si zato po besedah Alexandra Skipisa iz združenja nemških knjigotržcev intenzivno izmišljajo nove ideje, s katerimi želijo ljudi navdušiti za knjige.

Na sejmu prevladujejo gostje iz tujine in tako je po besedah vodje službe za odnose z javnostmi Katje Böhne razmerje 70 proti 30. V Frankfurt so se vrnile ZDA, jugovzhodna Azija in Afrika pa sta tako močni kot še nikoli. Frankfurtski sejem je tudi največji trg z avtorskimi pravicami na svetu. Tako letos pričakujejo okoli 800 literarnih agentov iz 33 držav, kar je šest odstotkov več kot lani, ki jim je namenjen poseben center.

Slovenija pogleduje v leto 2022
Javna agencija za knjigo RS (Jak) po februarskem podpisu pogodbe Slovenijo predstavlja kot uradno častno gostjo sejma leta čez štiri leta. Danes bo na slovenski stojnici tradicionalni sprejem za mednarodne partnerje, ki se ga bodo udeležili tudi slovenski gosti, vključno z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom. Minister se je sicer udeležil tudi včerajšnjega slavnostnega odprtja sejma in si ogledal paviljon letošnje častne gostje.

Kot so sporočili z ministrstva, se je še pred tem srečal z namestnikom gruzijskega ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pristojnim za kulturo Miheilom Giorgadzejem ter z državno sekretarko na norveškem zunanjem ministrstvu Marianne Hagen. Z obema je spregovoril o nadaljnjem medsebojnem povezovanju na področju kulture, predvsem pa o pripravah in izvedbi nastopa na frankfurtskem knjižnem sejmu v vlogi častnih gostij sejma - Norveška bo namreč častna gostja sejma prihodnje leto. Kot so še sporočili z ministrstva, se bo danes sestal tudi z direktorjem sejma Boosom.

Jak pripravlja tudi dogodke na samem sejmišču in v mestu, ki jih organizira v sodelovanju z mednarodnimi partnerji. Na slovenski nacionalni stojnici bodo s svojo individualno mizo sodelovale založbe Goga, Miš, Pivec, Sanje in Sodobnost International, na sejmu pa bosta imeli svoji stojnici tudi Mladinska knjiga in Beletrina.

Kakšno je gruzijsko literarno področje?
Gruzija se bo kot častna gostja predstavila pod motom Gruzija - "Made by Characters", s čimer aludirajo na gruzijsko abecedo. Tudi oblikovanje paviljona je navdihnilo 33 črk gruzijske abecede; slednja je bila leta 2016 uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. "Nič ni tako gruzijskega, kot abeceda," je nemška tiskovna agencija DPA povzela besede gruzijskega pisatelja Ake Morčiladzeja.

Sodobna gruzijska literatura večinoma tematizira prelom po razpadu Sovjetske zveze in neizpolnjena pričakovanja. Mladi avtorji, denimo Davit Gabunia, pa spodbujajo tudi razpravo o družbenopolitičnih vprašanjih, kot je istospolna usmerjenost v konservativni Gruziji, še navaja DPA.

Na sejmu bo dostopnih okoli 200 naslovov gruzijskih avtorjev v nemškem prevodu. V Frankfurtu pričakujejo 70 avtorjev, med njimi bo tudi najslavnejša gruzijska pisateljica Nino Haratišvili. Obiskali bodo še okoli 30 drugih mest, tudi v Avstriji in Švici. Gruzija pa se ne bo predstavila le na knjižnem sejmu, temveč z bogatim kulturnim programom, ki bo obsegal upodabljajoče umetnosti, arhitekturo, film, fotografijo, kulinariko in glasbo, tudi v nekaterih drugih kulturnih institucijah po Frankfurtu.

Manj založb s knjigami v nemškem jeziku
Založb, ki izdajajo knjige v nemščini, je manj, kot jih je bilo v prejšnjih letih, manj je letos tudi desničarsko profiliranih založb. Direktor sejma Juergen Boos kljub temu pričakuje polarizirajočo razpravo. Cenzura pa po njegovih besedah na sejmu nima mesta. Sejem se želi tudi še bolj angažirati za svobodo mišljenja in človekove pravice. Med drugim bodo s kampanjo On The Same Page počastili Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki bo letos prav tako stara 70 let.

Mobilni razstavni prostor in nagrada za blogerje
Novost letošnjega sejma bo Frankfurtski paviljon, lesena struktura, ki so jo načrtovali v arhitekturnem biroju Schneider + Schumacher. Mobilni razstavni prostor od zunaj deluje kot školjka, od znotraj so stene urejene kot ogromen knjižni regal.

Letos bodo pozornost posvetili tudi literarnim blogerjem. Omeniti velja, da je akreditiranih okoli 9.800 novinarjev, od tega jih je kar približno četrtina dejavnih na blogih. Novost je tudi nagrada za najbolj posrečen blog, za katero se lahko potegujejo tako blogi in vlogi kot objave na Instagramu in podcasti. Nagrado bodo 12. oktobra podelili v sodelovanju z NetGallery.

Po besedah pobudnice nagrade Karine Elm iz NetGallery literarno področje blogerjev ne more več odmisliti. Nekateri blogerji so tudi pisci knjig. Ena takšnih je na primer Mareike Fallwickl, ki bo na sejem prišla s trojno nalogo - kot blogerka bo iskala čtivo in se srečala s kolegi, kot avtorica ima dogovorjene termine s svojo založbo in agentko, kot pisateljica pa se bo podala v raziskavo terena za svoj novi roman, ki se bo deloma dogajal prav na frankfurtskem knjižnem sejmu. Vendar, kot je povedala, blogerji sebe ne vidijo kot literarne kritike. "Mi le predajamo svoje subjektivne bralske vtise," je dodala.

Letošnji mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu bo za stroko odprt od 10. do 12. oktobra, za najširšo javnost pa bo vrata odprl konec tedna.