Ali je treba desničarskim založnikom dovoliti, da sodelujejo na dogodku te panoge? Gre za vprašanje, ki je vzniknilo pred pol leta na Frankfurtskem knjižnem sejmu in na včeraj zaključenem sejmu v Leipzigu so si ga še zmeraj zastavljali. Knjižni sejmi sami sebe vidijo kot mesto izmenjave in svobode izražanja. Vendar se ob tovrstnih trditvah takoj pojavi vprašanje, kje je pravzaprav meja med svobodo izražanja in spodbujanjem k sovraštvu.

V iskanju nove kulture razpravljanja
Direktor leipziškega sejma Oliver Zille je v svojem otvoritvenem govoru poudaril raznolikost tem, ki se jim posvečajo na sejmu, in dejal, da upa, da na prodajnem sejmu "ne bo dominiralo nekaj glasnih udeležencev". Številni so poudarjali, da to zagotovo ne bo tako, saj sta v programu navzoča tudi Akif Pirincci, ki je bil septembra obtožen sovražnega govora proti muslimanskim beguncem - četudi je sam turškega rodu -, in Jürgen Elsasser, kontroverzni založnik in glavni urednik publikacije Compact.

Alexander Skipis, predsednik uprave zveze nemških založnikov, je izkoristil možnost, da je predlagal novo kulturo razpravljanja v Nemčiji. "V preteklosti so bile številne teme odrinjene na stran in se ni govorilo o njih ter so postale tabu, tako da se nismo nikoli zares spoprijeli z njimi." Po njegovem mnenju postopek oblikovanja soglasja raznolikih mnenj zahteva, da imajo besedo raznolika stališča, vse dokler niso v nasprotju z zakonom.

Istega mnenja je Martin Buhl-Wagner, predsednik uprave leipziškega knjižnega sejma. "Potegnili smo jasno črto in se postavili nasproti rasizmu in spodbujanju sovraštva." Meja je seveda določena tudi z nemško ustavo in vse potencialno kaznive izjave s sejma so prijavljene organizatorjem dogodka. "In seveda lahko - kot del kazni - osebi zavrnemo vstop na dogodek," je pojasnil predsednik uprave sejma.

Protest v času slavnostnega odprtja
Medtem ko je v sredo zvečer potekalo slavnostno odprtje knjižnega sejma, je približno 400 ljudi protestiralo proti prisotnosti založnikov, ki pripadajo desnemu krilu. Rene Arnsburg, eden izmed koordinatorjev pobude, je po poročanju Freie Presse ob protestu dejal: "Ne bomo sprejeli, da se na sejmu širijo desničarske ideologije," je dejal in dodal, da ne gre za to, da bi nekaj prepovedali, temveč da bi se temu uprli.

Pobudo je podprlo več kot 70 založnikov in 200 posameznikov, ki so na knjižnem sejmu podpisali peticijo proti desničarski propagandi. "Ne želimo ustvariti neke 'scene', saj te koristijo samo založnikom z desnega krila, ki jih uporabijo za prikazovanje samih sebe v vlogi žrtev. Želimo imeti politično razpravo in vanjo vključiti obiskovalce sejma," je po poročanju Deutsche Welle sklenil Arnsburg.

Direktor frankfurtskega sejma: "Ideja ne izgine zgolj zato, ker jo je nekdo prepovedal."
Sicer pa je direktor knjižnega sejma v Frankfurtu Juergen Boos lanske jeseni dejal, da ne obstaja pravna podlaga za izključitev desničarsko usmerjenega tiska. Ne le to, direktor je poudaril, da tega pravzaprav niti niso želeli. "Ideja ne izgine zgolj zato, ker jo je nekdo prepovedal," je dejal, pri čemer je parafraziral Aldousa Huxleyja oziroma njegovo izjavo, da dejstva ne prenehajo obstajati, če se zanje ne zmenite.

Heinrich Riethmüller, predsednik zveze nemških založnikov in knjigarn, ima podoben pogled na zadevo kot direktor frankfurtskega sejma. "Če hočemo svobodo govora jemati resno, moramo dopustiti tudi mnenja in vrednote, s katerimi ne soglašamo, tudi če so njihova stališča v naših očeh nevarna," je med drugim dejal Riethmüller na odprtju leipziškega sejma.

Omenimo, da je v oktobru na zadnji dan sejma v Frankfurtu dogajanje okoli predstavitve knjige desničarskega založnika Anaiosa, ki je vključevala kontroverznega politika skrajno desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) Bjorna Höckeja, zavrelo do te mere, da je morala posredovati policija. Rezultat tega je bila tudi posodobitev oziroma poostritev varnostnih ukrepov na sejmu v Leipzigu.