Dogovorili so se, da je treba ustanoviti medresorsko skupino za delo pri projektu, dvigniti zavest o pomenu predstavitve na pomembnem sejmu in pritegniti deležnike s čim več področij.

Koliko poslov je lahko sklenjenih?
Direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK) Renata Zamida je po posvetu povedala, da o konkretnih rezultatih medresorskega sodelovanja pričajo že izkušnje nekaterih nekdanjih častnih držav gostij na knjižnem sejmu v Frankfurtu: "Koliko poslov je lahko sklenjenih, koliko lahko poraste turistični obisk, koliko bolj prepoznavna lahko postane določena nacionalna literatura? Že rezultati preteklih izkušenj bi morali dati misliti, kaj vse je mogoče in kje se naše aspiracije končajo ali začnejo."

Zato se Zamidi zdi pomembno k projektu pritegniti različne resorje in jih spodbuditi, da si zastavijo konkretne cilje in konkretne projekte, ki jih bodo lahko na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022 skupaj izvajali in na koncu tudi izmerili konkretne rezultate. Na sejmu se ji med drugim zdi pomembna tudi predstavitev slovenskih manjšin.

Pet ljudi z JAK-a ne bo dovolj za takšen dogodek
Vodja Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (Skica) Barbara Koželj Podlogar je pohvalila idejo posvetov, saj se ji zdi dobro osvetliti vse poglede na slovensko gostovanje, med njimi tudi slabe. Posebej je opomnila na obsežnost sejma - na njem sodeluje 75 držav, obsega pa okoli 4.150 dogodkov. Ob tem je poudarila njegov pomen za celotno državo: "Če mislimo, da bo za tako velik projekt, ki je pomemben ne samo z vidika vidnosti literature, ampak tudi naše države - to je namreč političen dogodek -, dovolj zgolj pet ljudi na JAK-u, se motimo."

Udeleženci današnjega posveta so se strinjali glede pomena samega projekta predstavitve Slovenije v Frankfurtu in menili, da je treba čim prej imenovati člane medresorske skupine, ki se bo posvetila projektu. "V kabinetu predsednika vlade bi morala biti oseba, ki bi ta pomemben projekt koordinirala navzdol," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik. Dodala je, da se letnica 2022 morda zdi še daleč, "a je pred nami še mnogo dela". Celotno zgodbo bi morala peljati vsa Slovenija, z gospodarskega, turističnega in kulturnega vidika.

Predsedovanje EU-ju bomo prevzeli od Nemčije
V povezavi z drugimi medresorskimi projekti so veliko prelomnico za promocijo dogodka sogovorniki prepoznali v letu 2021, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Po naključju bo predsedovanje prevzela ravno od Nemčije. Po besedah Damjane Pečnik bo to dobra priložnost, da "politično utremo pot knjigi in predstavitvi Slovenije na sejmu". Pečnikova vidi kot smotrno, da bi javni zavodi v sklopu svojih programov vsaj en projekt ustvarili v povezavi s frankfurtskim knjižnim sejmom.

Večkrat je bilo slišati tudi, da se velja hitro odločiti glede osnovne predstavitve Slovenije na sejmu v Frankfurtu in njenih sporočil. Kot priložnosti, na katerih bi lahko predstavitev propagirali, pa so bili omenjeni tudi Expo 2020, mednarodni zborovski kulturni dogodek Europa Cantat 2021, predstavitve v slovenskih hišah v Tokiu in Pekingu v sklopu OI ter morda v sklopu evropske gastronomske prestolnice leta 2021.

Strategija Petzvezdična doživetja
Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar je omenila, da so dobra izhodišča za predstavitev postavili v ravno potrjeni strategiji Petzvezdična doživetja, v katero je vključena tudi kultura. Damjana Pečnik pa je opomnila, da so dobra izhodišča za kovanje slovenske predstavitve v dokumentu, ki ga je JAK že pripravil glede gostovanja Slovenije v Frankfurtu. Če se bo v nadaljevanju sestavila vladna skupina in bo delala po tem dokumentu ter pripravila konkretne predloge in projekte, verjamem, da bomo lahko na sejmu zelo uspešni, je še dodala.