To so veliki finalisti za 23. kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta. Kot veleva tradicija, bodo nagrajenca razglasili 23. junija na Rožniku.

V letošnjem izboru za kresnika, ki ga podeljujejo od leta 1991, je morala žirija, tokrat v štiričlanski zasedbi, prebrati 130 del, ki so izšla v preteklem letu. Po besedah v. d. odgovornega urednika Dela Bojana Budje je v času od začetka podeljevanja nagrada postala nekakšen simbol Slovenije.

Predsednik žirije, redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski slovenistiki Miran Hladnik, je dejal, da sta dve deli finalistov izšli pri založbi Goga, dve pri Beletrini in eno pri Modrijanu. "S stališča raznolikosti je to dobro, saj smo prejšnja leta beležili monopol Beletrine," je dodal.

Kot vsako leto je merilo izbora soglasje članov žirije, ki jo ob Hladniku sestavljajo še Alojzija Zupan Sosič in Urška Perenič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani ter Delov literarni kritik in novinar Igor Bratož. "Veselo lahko oznanim, da so vsi finalisti dobili vsaj tri od štirih žirantskih glasov," je pojasnil predsednik žirije.

Raclette je drugi Golobov roman, v katerem je v ospredju notorični brezposelnež. V svojih mislih secira vse, kar se znajde na njegovi poti, vsi ti pojavi pa so napleteni v kronologijo enega samega dne - ko sta se s partnerko razšla.

Da me je strah? Maruše Krese (1947-2013) je družinska saga, ki se začne v prvih letih druge svetovne vojne, zgodbo pa podajajo trije prvoosebni pripovedovalci. V delu se razgrnejo osebni, intimni pogledi na vojno in svobodo, Kresetova pa se tudi sprašuje, koliko poguma je potrebno, da sledimo svojim načelom.

Rezman v romanu Zahod jame predstavi zgodbo ostarelega rudarja Ivana, ki mora sinu umrlega prijatelja odgovoriti, kako je njegov oče umrl. Izkaže se, da na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Da bi razumel očetovo smrt, mora razumeti tudi jamo, njeno temo, požrešnost, pa tudi tovariško toplino in domačnost.

Sosičevo delo Ki od daleč prihajaš v mojo bližino je postavljeno v Trst, od koder avtor prihaja, govori pa o junaku, ki ima na videz optimalno urejeno življenje. Kmalu pa se izkaže, da nosi temno liso preteklosti, ki se vse bolj širi tudi v sedanjost in ga peha v vrtinec iskanja lastne identitete.

Roman Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića, ki je kresnika prejel že leta 2009 za svoj prvenec Čefurji raus!, prinaša pogled generacije 80. let na zadnjo balkansko vojno. Vojnovićev protagonist je 30-letni Vladan, otrok mešanega slovensko-srbskega zakona, ki nekega dne ugotovi, da njegov oče, oficir JLA, ni padel v zadnji balkanski vojni. Poda se na pot po Balkanu, da bi našel pobeglega očeta in ugotovil, zakaj je razpadla njegova družina in zakaj je razpadel svet, v katerem je ta nekoč živela.