"Zelo sem vesel. Hvala." S to neceremonialno zahvalo je sveži lavreat, ovenčan s krono iz travniškega cvetja, sprejel ček v vrednosti 5.000 evrov, nato pa je v spremstvu kresne povorke na vrhu Rožnika prižgal še tradicionalni kres.

Kruta realnost slovenskih pisateljev
Nagrade je vesel tudi čisto s praktičnega vidika, kot je tik po slovesni razglasitvi priznal za TV Slovenija. "Po zaslugi nagrade se bom jeseni lahko v celoti posvetil pisanju naslednjega romana; samo s pomočjo honorarja si tega ne bi mogel privoščiti."

V Cankarjevo sobo so se zaprli:
Dobitnika kresnika je na samem kraju podelitve po dobri uri in pol tehtanja izbrala petčlanska žirija pod predsedstvom Mirana Hladnika. V njej so odločali še literarna zgodovinarka in profesorica Alojzija Zupan Sosič, literarna kritičarka Tina Vrščaj, Delov literarni kritik in novinar Igor Bratož ter Delova novinarka Valentina Plahuta Simčič.

Njihova odločitev tudi letos menda ni bila lahka, izid pa, tako Hladnik, tesen.

Bodica za Žabota
Delo komisije je bilo, kot je v svojem nagovoru pred razglasitvijo povedal njen predsednik, tokrat še nekoliko težje kot sicer. "Pa ne zaradi izbire - v tem smo si kolikor toliko edini - ampak zaradi utemeljitve. Sam 'oče nagrade' se je namreč pred tedni oglasil z opozorilom, da ni dobro, če je slovenski avtor preveč bran, in nas tako navdal z dvomom. Da nismo naredili napake pri denimo lanskem nagrajencu, Dragu Jančarju, in bo treba še komu vzeti nagrado nazaj? Potem pa nas je prešinilo, da je Vlado Žabot moder in spreten mož in da je polemiko o berljivosti spodbudil pravzaprav iz treznega razloga, namreč želje po promociji kresnikovega dogodka," je, gotovo ne brez bodice sarkazma, pripomnil Hladnik.

Vlado Žabot se je namreč pred kratkim spotaknil ob merilo berljivosti pri izbiri zmagovalca, ki po njegovem mnenju niti v svoji polni niti polovični veljavi ne zajema cele vrste svetovnih, evropskih in slovenskih romanopisnih vrhuncev in je povrhu vsega lahko arbitrarno, populistično in podcenjujoče tako za slovensko literarno stroko kot tudi za bralce.

Andrej E. Skubic je svojo zgodbo zgradil okoli moškega srednjih let, ki se zaradi spleta okoliščin ponovno sreča z nekdanjim dekletom, ki ga je prevaralo in zanosilo z drugim, in nato spet začne graditi odnos z njo.

O nevarnosti jemanja stvari za samoumevne
Osrednja tema romana Koliko si moja je, kot že večkrat omenjeno, lastnina. Skubic ga je za Delo opisal takole: "Gre predvsem za vprašanje, koliko pravice imaš do česa ali koga. Za izključnost te pravice. Stvari niso samo 'tvoje', so tudi same svoje. Tvoje so toliko, kolikor skrbiš zanje, ne pa toliko, kolikor si lahko privoščiš, da jih na primer uničiš, ne da bi se oziral na kar koli okrog sebe in okrog njih. Važno je, da začutiš, kje je meja tvojega razpolaganja z njimi, kam pa ne moreš več."

Slovenci: narod z nemškim razumom in balkansko dušo
Koliko si moja? je pravzaprav nastajal že pred dvema letoma, ko je bil Skubic ravno nazadnje nominiran za kresnika. Podobno je tudi zdaj z mislimi že pri svoji naslednji zgodbi - a je v uvodni predstavitvi vseeno povedal, da je lik protagonista pravkar nagrajenega romana navdahnila pripomba njegovega litovskega prijatelja, češ da smo Slovenci obdarjeni z nemškim razumom in balkansko dušo. Skubičev junak se tako piše Weiss, njegova mati - s katero ima sicer kompleksen in odtujen odnos - pa je bosanskega rodu.

Za naslov dela se je odločil dokaj pozno, po njegovem mnenju pa najbolje povzame njegovo bistvo, saj se nanaša na protagonistovo ljubezen, njegovo domačijo ali celo na njegovo mater. Odnosi do vsega trojega se povežejo v eno. Skubic je sicer kresnika prejel že leta 2000 za prvenec Grenki med.

"Najbolj pomembna in hkrati tudi najbolj ganljiva plat romana pa je, da si glavni protagonist ne postavlja le vprašanja Koliko si moja?, temveč tudi vprašanje Koliko sem tvoj?, in s tem meri razdalje, o katerih se vsi nenehno sprašujemo - razdalje srca," je v svoji utemeljitvi zapisala kresnikova žirija.

Večer v znamenju ljubezni
Slovesna razglasitev najboljšega romana z letnico 2011 se je na Rožniku začela še pri dnevni svetlobi, končala pa v soju bakel in čarobni atmosferi nočnega gozda. Program, katerega rdečo nit lepo povzame naslov - Od ljubezni do ljubezni - je potekal po ustaljenem redu: voditelji in nastopajoči - letos so to bili Gal in Severa Gjurin s skupino, Jure Tori, Klarisa in Della Segodba, Duo Malunca, plesna skupina Kjare Starič in Katja Šulc - so se s programom pomešali med za kulturni dogodek netipično sproščeno (in netipično številno) občinstvo. Seveda tudi tokrat ni šlo brez še ene kresnikove tradicije: golaža in (pehtranove) potice.

Častni gost je bil, skladno s temo ljubezni, "bard ljubezenske poezije", pesnik Ciril Zlobec, ki je dejal, da je prav ljubezen tista, ki največ daje takrat, ko največ jemlje.

Izmed 110 romanov lanske produkcije so bila za nagrado, ki jo podeljuje časopisno podjetje Delo, nominirana še dela Potovci Cvetke Bevc, O znosnosti Aleša Čara, Opoldne zaplešejo škornji Zdenka Kodriča in V četrtek ob šestih Lucije Stepančič.

Nagrado kresnik so poleg Skubica do zdaj prejeli Lojze Kovačič (dvakrat), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (trikrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Goran Vojnović in Tadej Golob.