Kertész, čigar najslavnejše delo je roman Brezusodnost, v obstoju koncentracijskih taborišč in ljudi, ki so jih vodili, ni našel ničesar nerazumljivega ali izrednega. Pojmoval jih je kot zlo v svetu, ki ni niti napaka niti naključje, temveč rezultat razumskega delovanja razumskih posameznikov.

Ko je leta 2002 kot prvi madžarski avtor prejel Nobelovo nagrado za književnost, je Švedska akademija ob tem zapisala, da v svojem opusu "krhko izkušnjo posameznika zoperstavlja barbarski arbitrarnosti zgodovine".

Pred kratkim odprti inštitut bo prostor, kjer bodo izvajali številne literarne in umetniške programe, razpisali pa bodo tudi štipendije za raziskovalce in prevajalce. Kot je ob odprtju dejala vodja novega inštituta Maria Schmidt, bo v njihovih prostorih poleg ustvarjalcev in raziskovalcev dobrodošla tudi širša javnost, za katero bodo pripravili raznovrstne programe.

Odprtja se je udeležil tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je v nagovoru spomnil, da je bil Kertész velik intelektualec, ki ga je težko popredalčkati. Pisatelj je bil v zadnjih letih življenja razpet med Berlinom in Budimpešto, a Orban je dejal, da njegova zapuščina nedvomno sodi v Budimpešto, ki je bila njegovo mesto.

Orban: "Saj smo vendarle narod kulture"
Premier je spomnil še, da madžarska vlada nudi veliko podporo kulturnim projektom, saj so vendar narod kulture. Po pisanju madžarske tiskovne agencije MTI so od leta 2010 za kulturo namenili 4000 milijard forintov. Kot primer je Orban omenil projekt za realizacijo muzejskega kompleksa Liget, prenovo madžarske državne opere in podporo filmski industriji.

"Stare pregrehe Madžarske uspevajo kot nekdaj"
Velja spomniti, da je pisatelj, ki je v zrelih letih živel v Nemčiji, v nekaterih intervjujih za nemške časopise ujezil desničarje v svoji domovini, češ da je "blatil Madžarsko". V intervjuju, ki je bil objavljen ob njegovem 80. rojstnem dnevu, je Budimpešto označil za "povsem balkanizirano". O Madžarski je še dejal: "Odločajo skrajni desničarji in antisemiti. Stare pregrehe Madžarske, njena zlaganost in nagnjenost k preganjanju, uspevajo kot nekdaj."

Imre Kertész se je rodil 9. novembra 1929 v Budimpešti v judovski družini. Med drugo svetovno vojno je bil deportiran v nemški koncentracijski taborišči Auschwitz in Buchenwald. V naslednjih desetletjih se je prebijal kot novinar in prevajalec.

Njegovo najbolj znano in najpomembnejše delo je roman Brezusodnost, ki je prvič izšel leta 1975, a je avtor tedaj ostal zamolčan. Literarnega priznanja je bil Kertesz deležen šele po ponovnem izidu dela leta 1985. V slovenščini je poleg Brezusodnosti dostopen tudi njegov roman Kadiš za nerojenega otroka. Pisatelj, esejist in prevajalec je po dolgi in težki bolezni umrl 31. marca 2016.