V kolumni za časnik Frankfurter Rundschau je Arno Widmann zapisal, da je Dante sicer "ponesel domači jezik do izjemnih višin", a ob tem pripomnil, da današnji italijanski šolarji ne razumejo več "starinskih" verzov Božanske komedije, ki je nastala leta 1320. Epska pesnitev, ki je razdeljena na tri speve (ki dokumentirajo pesnikovo potovanje skozi pekel, vice in nebesa), je bila namreč napisana v toskanskem narečju – tako jo je Dante približal množicam, ki latinščine takratnih izobražencev niso razumele. Dantejeva izbira jezika je imela tako daljnosežne posledice, da je toskansko narečje postalo osnova za moderno italijanščino, prav zato ima pesnik danes naziv "oče italijanskega jezika".
Dolg trubadurjem
Widmann piše še, da je Dante pri svoji lirski poeziji veliko dolgoval francoskim oz. provansalskim srednjeveškim trubadurjem in njihovim pesmim o ljubezni. "A pogosto spregledamo ključno razliko. Trubadurji so bili poppevci, a so se od njihovih mojstrovin ohranili le verzi; Dante je hotel doseči enak učinek, toda brez glasbe. Vedno je imel občutek, da gre za tekmovanje."
A najbolj je Nemec oster, ko se loti primerjave med Dantejem in Shakespearom. "Shakespeare je bil s svojo amoralnostjo svetlobna leta pred Dantejevim naprezanjem, da bi imel mnenje o vsaki stvari; vsako stvar je meril ob letvi lastne moralnosti." Frankfurter Rundschau je članek objavil 25. marca, na "Dantedi", dan, ki je v Italiji posvečen pesniku. (Letos je praznik še posebej pomemben, saj po Italiji celo leto zaznamujejo 700-letnico Dantejeve smrti.)
Najostreje se je na članek odzval prav Nemec: Eike Schmidt je umetnostni zgodovinar in direktor galerije Uffizi. V nekem radijskem intervjuju je svojega rojaka opisal kot "nevednega". "Widmann trdi, da Dante ni tako zelo pomemben za italijanski jezik, ker šolarji danes s težavo razumejo njegove verze. Ampak to sploh ne drži. Z izjemo nekaterih besed in teoloških konceptov je Dantejev jezik še danes popolnoma razumljiv, v primerjavi s tem, kar se je zgodilo z angleščino ali nemščino v 14. stoletju."
Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je bil poetičen. Tvitnil je verz iz Pekla: “Non ragioniam di lor, ma guarda e passa (Inf. III, 51)" (Ne razmišljajmo o njih, le glejmo in pojdimo naprej.).
Podpredsednik Društva Danteja Alighierija, jezikoslovec Luca Serianni, je za tiskovno agencijo Adnkronos komentiral, da je imel članek "otročji pristop".
Najvišje časti ob obletnici smrti
Dante se je leta 1265 rodil v Firencah; pokopali so ga leta 1321 v Raveni. Prejšnji teden sta se 700. obletnici smrti poklonila tako italijanski predsednik Mattarella kot tudi papež Frančišek. Papež je zapisal, da pesnik ostaja "prerok upanja in priča človeškemu hrepenenju po sreči", še posebej "v tem trenutku v času". Mattarella je za časnik Corriere della Sera komentiral: "Božanska komedija nas še danes privlači in čudi, ker govori o nas, o najgloblji biti človeka, kjer bivajo naše šibkosti, neuspehi, dostojanstvo in velikodušnost."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje