Tako je tajnik švedske akademije Anders Osterling razmišljal leta 1959 ob podelitvi Nobelove nagrade o italijanskem pesniku Salvatoreju Quasimodu (1901–1968), ki je otroštvo preživljal med prvo svetovno vojno, mladost pod fašizmom in se kot priznan pesnik znašel v vrtincu druge svetovne vojne. V italijanski liriki je Quasimodo predstavnik hermetizma, nekaj njegovih pesmi, ki jih je prevedel Ciril Zlobec, pa v oddaji Literarni nokturno interpretira dramski igralec Željko Hrs.

Nobelova nagrajenka za literaturo pa je tudi Doris Lessing, avtorica številnih romanov, zbirk kratkih zgodb in dveh opernih libretov. Kakšno je bilo življenje ene največjih britanskih avtoric 20. stoletja, lahko slišite v nedeljski oddaji Spomini, pisma in potopisi, za katero smo izbrali nekaj odlomkov iz njene avtobiografije Pod kožo, v kateri popisuje obdobje življenja od rojstva leta 1919 do zapustitve Južne Rodezije, danes Zimbabveja, leta 1949. V tem delu se Doris Lessing pred bralčevimi očmi zarisuje kot oseba, ki prestopa meje kot drzna borka za pravice ponižanih in razžaljenih v tej takrat konservativni afriški državi, ter kot oseba, ki je bila nenehno pozorna na svoje notranje vzgibe. Delo je prevedla Jana Ambrožič, oddajo pa so sooblikovali dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena oblikovalka Nina Kodrič in režiserka Špela Kravogel.

Sorodna novica 100 let od rojstva Doris Lessing, preizpraševalke razdrobljene civilizacije

Tujina bo naredila iz tebe pesnika, je napoved, ki se je uresničila
Napoved, ki jo je Ciril izrekel Branku v Šömnovem avtobiografskem romanu, se je uresničila. V leta 1981 objavljenem romanu Panonsko morje je književnik, ki se je rodil 1. aprila 1936, opisal, kako je odpotoval iz Murske Sobote svoje mladosti v Ljubljano, pozneje ga je pot vodila še v Zagreb in v Los Angeles, res pa je postal tudi pesnik. O njegovi osebni izkušnji pripoveduje tudi avtobiografsko besedilo Kamen spotike – odlomke iz obeh del pa lahko slišite v Literarnem večeru, ki približa pripovedni in pesniški opus tega izjemno vsestranskega in plodovitega književnika ter nekdanjega sodelavca radijske Literarne redakcije.

Humor pa je v ospredju črtice Frana Miličinskega, ki ji v interpretaciji igralca Zvoneta Hribarja lahko prisluhnete v petkovem Literarnem nokturnu. Humorist, satirik, pisatelj in dramatik se v tem besedilu iz leta 1912 iskrivo posmehuje tedanjemu slovenskemu malomeščanstvu ter kulturnim in političnim razmeram.

Sorodna novica Francozi razstavili prstan Ivane Orleanske, simbol francoskega nacionalizma

"Sto čevljev pod seboj bi Ivana lahko videla majcenega belega človeka na kolenih, papeža osebno."
Devica Orleanska ali Ivana Arška je bila preprosto, nepismeno dekle s francoskega podeželja, ki je odločilno vplivala na izid stoletne vojne med Anglijo in Francijo v 14. in 15. stoletju, proangleška duhovščina pa jo je na montiranem sodnem procesu obtožila krivoverstva in jo obsodila na usmrtitev s sežigom na grmadi v Rouenu. Pozneje so proces po odločitvi papeža Kaliksta tretjega obnovili in jo razglasili za mučenico, katoliška Cerkev jo je na začetku dvajsetega stoletja razglasila za svetnico. Ivana Arška je bila vir navdiha za številna leposlovna besedila, likovna in glasbena dela, filme in drame. O njej je napisal besedilo tudi francoski pisatelj Georges Bernanos (1888–1948), pri nas ga lahko beremo v prevodu Mirana Špeliča. Na kakšen način se skuša dotakniti globljega doživljanja njene usode, lahko slišite v oddaji Izbrana proza.

Češki realizem, ki neomajno povzdiguje človeški razum, ter ameriški realizem z močnimi elementi naturalizma
Leta 1834 rojeni češki pesnik, pisatelj in novinar Jan Neruda velja za utemeljitelja češkega realizma. V stoletju pozitivizma in tehničnega napredka je v svojih delih neomajno povzdigoval človeški razum, eno izmed osrednjih mest v njegovem ustvarjalnem opusu pa je zavzemala tudi domoljubna tematika. Več pa v oddaji Literarni portret v režiji Klemna Markovčiča; predlogo zanjo je pripravila Tadeja Šergàn.

Posvečamo se tudi utemeljitelju nove ameriške šole realizma z močnimi naturalističnimi sestavinami, Theodorju Dreiserju, od čigar rojstva mineva 150 let. Oddaja Literarni večer predstavi njegovo življenje in pisanje, največ pozornosti pa nameni njegovima romanoma Sestra Carrie in Ameriška tragedija.

Pesniki o morju
Še vedno je čas poletja in počitnic, ki jih mnogi povezujejo z morjem, to neskončno privlačno količino vode, zibelko življenja in z življenjem ob njem. Morje je tudi večni motiv pesnikov vseh časov – za torkov Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi o morju, ki so jih napisali Hérib Campos Cervera, Kajetan Kovič, Stéphane Mallarmé, Miroslav Košuta, Milan Jesih, Mihail Lermontov in Rubén Dario.