Sorodna novica Slovesnost ob 100. obletnici Alojza Rebule, ki je skozi zgodovino vedno odkrival tudi sedanjost

Ne le stoletnica velikega pisatelja Alojza Rebule; kot posebni mejniki se postavljajo nekateri datumi rojstev besednih ustvarjalcev, na katerih ramah slonimo tudi mi dandanes: pripovednik Fran Erjavec je prišel na svet pred 190 leti, nemški pesnik Eduard Mörike pred 220 leti, avstrijski pisatelj Joseph Roth pred 130 leti. Nedavno pa je umrl Ismail Kadare, albanski velikan romanopisja.

Dan se je počasi lomil. V strahu, skoraj v preplahu je oprezajoč prislonil oko k puški. Kmalu se bo stemnilo in vse bo postalo medlo. "Zagotovo se bo pojavil pred nočjo," mu je rekel oče. "Le potrpežljiv bodi in čakaj!"

Sorodna novica Poslovil se je priznani pisatelj, večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado, Ismail Kadare

Albanski pisatelji Ismail Kadare se je rodil leta 1936 v Gjirokastru, od začetka devetdesetih let 20. stoletja je živel med Tirano in Francijo, umrl pa je 1. julija letos v Tirani. Kadare je brez dvoma najvidnejši predstavnik albanskega literarnega ustvarjanja. Roman Zlomljeni april je prvič izšel leta 1978. Postavljen je na začetek 20. stoletja, na planoto albanskega višavja, kjer se zdi, da se je čas ustavil. Odlomek z začetka romana pripoveduje, kako mora mladi Gjorg, kot veleva tradicija, ubiti morilca svojega brata. Besa, krvno maščevanje, pa se seveda nadaljuje. Prevod: Nikollë Berishaj, interpretacija: Jožef Ropoša.

"Huzarji so stali pred hišami, ali pa so po vasi sprehajali, kmetje so jih pa primerjali z Nepotrebnikovim, in vsi so bili teh misli, da niso tako hudi in poredni, kot so si jih mislili."

Ob imenu Frana Erjavca pomislimo najprej na besedila o živalih, na primer na knjigo Živalske podobe. Bil je namreč naravoslovec, potopisec in pripovednik. Vendar pa je pisal tudi potopise, humoristične in satirične spise, povesti in črtice. Med zadnjimi najdemo tudi povest Huzarji na Polici iz leta 1863 o prihodu madžarskih konjenikov v slovensko vas. V odlomku poslušamo dramskega igralca Vojka Zidarja: kako so se vaščani nekoliko zbližali s prišleki. Oddaja zaznamuje sto devetdeset let, odkar se je Erjavec 4. septembra rodil v Ljubljani, umrl je 12. januarja 1887 v Gorici.

Nemški pesnik Eduard Mörike je živel med letoma 1804 in 1875. Ni napisal veliko. Med njegovimi deli omenimo psihološko pretanjeni roman z naslovom Slikar Nolten in povest Mozart na potovanju v Prago. Pomembnejša od proze je njegova poezija. Mörikeja, njegovo življenje in ustvarjanje v Literarnem portretu predstavlja Matej Venier prav na dan, ko se je pesnik rodil v Ludwigsburgu pred 220. leti. Zgornjo pesem je Matej Venier prevedel, v oddaji pa poslušamo tudi prevode Braneta Senegačnika v interpretaciji Saše Tabakovića.

"Slovenska beseda v Trstu: njena bodočnost, njena kvaliteta. Saj bo brez tržaške dimenzije slovenski kulturi sploh nekaj manjkalo. Prikrajšana bo za organ, ki jo bo vezal z okoljem, kjer se domača tradicija spaja s širnim svetom," je zapisal Alojz Rebula, eden največjih občudovalcev slovenske besede, uresničene v romanih, dramah, dnevnikih, esejih. 21. julija je minilo sto let, odkar se je rodil v Šempolaju pri Nabrežini. Program Ars mu v okviru ciklusa Ars teatralis posveča literarni večer v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu: V začetku je bila beseda. Neposredno ga bomo spremljali na frekvenci Programa Ars. Z izborom iz številnih pisateljevih besedil, kot so romani V Sibilinem vetru, Senčni ples, Nokturno za Primorsko, drame in odlomki iz dnevniških zapiskov, je scenarij pripravil Matej Venier. Režiser je Alen Jelen, nastopili bodo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, napovedovalka Tamara Stanese ter glasbenika Andrejka Možina in Janoš Jurinčič. Glasbena urednica je Darja Hlavka Godina, urednik prenosa Žiga Bratoš.

Koproducenti: Radio Slovenija ARS, Radio Trst A, Slovensko stalno gledališče v Trstu, SNG Nova Gorica, Radijski oder, Slovenska prosveta, Svet slovenskih organizacij, Društvo slovenskih izobražencev

"Mesto, v katerem sem se rodil, leži na vzhodu Evrope, na prostrani, redko poseljeni ravnini … V mojem domačem mestu je živelo približno deset tisoč ljudi. Od tega je bilo tri tisoč norcev, vendar niso bili splošno nevarni. Lahna blaznost jih je obdajala kot zlat oblak."

Mož s tremi kovčki – tako je naslov Literarnega večera, ki ga namenjamo avstrijskemu pisatelju Josephu Rothu, ki se je rodil leta 1894 v mestu Brodi pri Lvovu, umrl pa leta 1939 v Parizu. Bil je novinar in romanopisec, v svojih delih je pogosto tematiziral izgubo domovine – Avstro-ogrske monarhije, na primer v noveli Pajkova mreža iz leta 1923 – odlomek bomo poslušali v Literarnem večeru – pa v sagi Radetzkyjeva koračnica o družini Trotta, verjetno najbolj poznanem delu Josepha Rotha. Avtorica literarnega večera in prevajalka je Ana Jasmina Oseban, interpreti pa Milan Štefe, Brane Grubar in Lotos Vincenc Šparovec.