Enemu najbolj prevajanjih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma, v tem tednu posvečamo tudi več literarnih oddaj.

Sorodna novica Umrl je Boris Pahor

Borisa Pahorja opisujejo kot vest človeštva in tudi kot primer izkušnje treh totalitarizmov – s fašizmom se je srečal v rodnem Trstu, kjer je kot šestletni deček videl, kako v ognju izginja Narodni dom. Med vojno je preživel tržaško ječo in nacistično taborišče, zaradi objave Kocbekove izpovedi o povojnih pobojih pa je nanj pozabila nekdanja država. Prešernovo nagrado je dobil pri devetinsedemdesetih letih, četrt stoletja po izidu njegovega temeljnega dela Nekropola, ki sodi med najpomembnejša literarna pričevanja o življenju v taboriščih. V njem se ob poznejšem obisku taborišča spominja grozljive izkušnje. Odlomek iz romana lahko slišite v Literarnem večeru, v katerega je avtorica Staša Grahek vpletla še zgodbo iz zbirke Grmada v pristanu, odlomek iz dnevniških zapiskov z naslovom Žlahtne transverzale, pa tudi pogovor z velikim avtorjem.

Čas dvigajočega se fašizma v Trstu, ko je bil sam še otrok in je doživel fašistični požig Narodnega doma, Pahor opisuje v noveli Grmada v pristanu, ki jo je prvič objavil leta 1959 v knjigi z naslovom Kres v pristanu. Novelo, ki zgodovinsko dogajanje prepleta z avtorjevimi osebnimi doživetji in motivi, lahko slišite v interpretaciji Pavleta Ravnohriba v oddaji Izbrana proza.

Oddajo Spomini, pisma in potopisi pa smo namenili odlomku iz knjige Rdeči trikotniki, v kateri Pahor opisuje strahote taborišč političnih deportirancev med drugo svetovno vojno. Internirancem so rekli Rdeči trikotniki. Na prsih, pod številko, ki je nadomeščala ime in priimek, je Pahor nosil rdeči trikotnik, znak, da so ga aretirali, ker se kot vojak ni javil nacistični vojaški oblasti in je izbral upor v imenu svobode.

Trubarjeva dediščina

Danes se nihče na Slovenskem ne piše Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. 8. Junija, na dan Primoža Trubarja, se bomo že deveto leto zapored na Rašici poklonili utemeljitelju knjižne slovenščine. Dogodek Dom v jeziku bo povezal lani nagrajene glasove slovenske književnosti, slišali ga boste lahko tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Že dan pred tem pa bo Trubarja in slovensko reformacijo osvetlil Literarni večer.

Govorica, ki se dogaja v plasteh, zamahih, govorica rok

Vesna Liponik je leta 2019 v zbirki Lambda (Škuc) objavila pesniško zbirko roko razje in bila zanjo nominirana za kritiško sito. Prvenec zaznamuje močna, natrgana pisava, ki ves čas zadeva ob meje jezika in ubesedljivega. Izpisuje se govorica, ki se dogaja v plasteh, zamahih, govorica rok; prav roke v nenehnem gibanju, delu, roke v razmerju, dialogu z živalskim in človeškim narekujejo ritem in usmerjajo pogled te poezije. Pesnico in njeno poezijo, ki se navezuje na modernizem, portretira pesnica Tonja Jelen, v oddajo pa je uvrstila kar nekaj njenih doslej neobjavljenih pesmi.

Zdravnik mi svetuje dopust

Oziramo se tudi že proti dopustu in morju. Humoreska tega tedna prinaša nostalgičen spomin na avtomobilske kolone in zaplete s hotelskimi rezervacijami, kot jih v besedilu Zdravnik mi svetuje dopust opisuje Napoelon Verikios.

Morje kot veličastna naravna sila pa se kot tema in motiv pojavlja v istoimenskem ciklu pesmi Alje Predan, ki jo sicer poznamo kot dramaturginjo, teatrologinjo, prevajalko, dolgoletno urednico Knjižnice MGL, umetniško direktorico Festivala Borštnikovo srečanje in še bi lahko naštevali. V Literarnem nokturnu se predstavlja z izborom poezije iz njene prve pesniške zbirke – izšla bo prihodnje leto. Morje, ubesedeno na neposredni ravni, uteleša starodavnost, nedoumljivost, prostranost, na preneseni pa hrepenenje in svobodo.