Prevedeni Drago Jančar je naslov razstavi, ki bo v NUK-u na ogled do 15. aprila. V avli pred veliko čitalnico razstavljene knjige povedo, v kako veliko jezikih je mogoče prebirati pisateljeva dela. Od hrvaščine, srbščine, makedonščine, pa vse do češčine, ruščine in angleščine, nizozemščine, francoščine, italijanščine, katalonščine in nemščine, v kateri je mogoče prebirati precej Jančarjevega pisanja.
Drago Jančar je o svojem delu spregovoril tudi na literarnem večeru v Cankarjevem domu, kjer se bo prav o recepciji njegovega dela v tujini z avtorjem pogovarjal Mitja Čander, pogovoru pa se bodo pridružili tudi založniki oziroma uredniki iz tujine Ludwig Paulmichel z dunajske Folio Verlag, Robert Dapit iz Vidma in Ivana Plejić iz Zagreba.

V NUK-u lahko v različnih jezikih prepoznamo bolj kot ne vsa osrednja Jančarjeva literarna dela, od prvega uspešnega romana Galjot, ki je izšel leta 1978, Halštata iz 1994, pa vse do romana Katarina, pav in jezuit, ki je v slovenščini izšel leta 2000. Jančarjeve romane, drame in eseje je mogoče prebirati v več kot 20 jezikih. Med glavna dela enega največjih pisateljskih imen sodijo tudi Severni sij (1984), Zvenenje v glavi (1998), po katerem je posnet tudi istoimenski film, in Veliki briljantni valček (1985). Njegov zadnji roman To noč sem jo videl pa je izšel lani in je do zdaj že doživel dva natisa.

Okolje, ki posameznika pahne v pogubo
Ost razvoja svoje književnosti, ki v svojem eksistencializmu ne zapada v pretirano psihologiziranje, saj je človekova usoda vedno vpletena v včasih skoraj podivjano sistemsko okolje, ki posameznika 'meče sem in tja' in ga na koncu pogosto pahne v pogubo, je Jančar zarisal že z Galjotom.

Njegovo pisanje slogovno temelji na modernizmu, vedno pa ga povezuje s precizno študijo zgodovinskega časa, v katerega postavi pripoved, kot na primer v romanih Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi, Pogled angela (1992) in Graditelj (2006).
Večkrat nagrajeni pisatelj
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen tako doma kot v tujini. Je dvakratni dobitnik nagrade kresnik za roman leta, leta 1993 je bil nagrajen s Prešernovo nagrado za življenjsko delo, prav tako je dobitnik nagrade za kratko prozo mesta Arnsberg, Herderjeve nagrade za književnost, nagrade Jean Amery za esejistiko frankfurtskega knjižnega sejma, ravno za italijanski prevod romana Severni sij pa je v Lignanu prejel nagrado Hemingway in v Cosenzi priznanje Mediteraneo.