Z Nobelovimi nagradami skušajo vsako leto zaslužiti tudi navadni smrtniki. Britansko podjetje za pobiranje stav Ladbrokes, denimo, poroča, da je v zadnjem dnevu z ogromnim poskokom v številu vloženih stav kar na četrto mesto lestvice ugibanj o literarnem lavreatu priplezal glasbenik in pisatelj Bob Dylan. V pičlih 24 urah je "po zaslugi dobro obveščenih ljubiteljev književnosti" napovedana verjetnost Dylanove zmaga s 100/1 zrasla na 10/1. Dylan se je tako uvrstil za favorita, sirskega pesnika Adonisa (4/1/), švedskega pesnika Tomasa Tranströmerja (7/1) in japonskega pisatelja Harukija Murakamija (8/1).

Če zmaga Dylan, bodo pobiralci stav kleli
"Opazili smo dejavnost takih ljudi, da lahko sklepamo, da ima Dylan letos velike možnosti. Če se ne uvrsti vsaj v ožji izbor, se bo nekaj ljudi zelo opeklo," je v imenu Ladbrokes komentiral Alex Donohue. "Sam Dylan je nekoč izjavil, da denar ne govori, ampak preklinja. Če mu bo v četrtek uspelo, si bo od nas zaslužil kako kletvico." Če Nobelov odbor slučajno izbere Dylana, bo imelo podjetje pred seboj namreč izplačilo v petmestnih številkah. 70-letni trubadur je bil letos že nominiran za mednarodno literarno priznanje Neustadt v višini 50 tisoč dolarjev (a ga je na koncu dobil indijsko-kanadski pisatelj Rohinton Mistry).

Posredno priznanje arabski pomladi?
A če se vrnemo k prvi trojici: vsi so bili v zvezi z Nobelovo nagrado omenjeni tudi v preteklosti, a priznanje za Adonisa, sirskega glasnika demokracije in sekularne misli, bi bilo letos v še posebej lepem sozvočju z "arabsko pomladjo", protesti in revolucijami na Bližnjem vzhodu (čeprav seveda tudi Adonis ni brez kritikov: nekateri so njegovo podporo vstajam ocenili za preveč mlačno).

Seveda pa politični angažma ni tista vrlina, zaradi katere naj bi si Adonis najbolj zaslužil častitljivo priznanje: "Ko pomislim na Adonisovo poezijo, pomislim na osebnosti, kakršna sta bila Picasso in Matisse, na ljudi, ki so spremenili način, kako si predstavljamo svet," je za Reuters komentiral profesor univerze v Michiganu Khaled Mattawa, ki pesnika prevaja v angleščino. Adonis - pesnikovo pravo ime je Ali Ahmad Said - je maja dobil že prestižno nemško Goethejevo nagrado. "Upam, da bodo zdaj, ko je Adonis deležen večje pozornosti, ljudje ugotovili, da arabska literatura ni zanimiva samo zaradi svoje vsebine ali zato, ker nam pomaga razumeti arabsko družbo ... Adonisova poezija nam pokaže, koliko konceptualnih zmožnosti se skriva pod okriljem sodobne arabske literature," pravi Mattawa.

Vezani besedi so se v Stockholmu nazadnje poklonili leta 1996, ko je nagrado dobila poljska pesnica Wislawa Szymborska.

Šved, ki bi lani moral obiskati Slovenijo
Tomas Tranströmer, čigar prefinjeni, večplastni opus pogosto tematizira razmerje med človekom in naravo ali med zavednim in nezavednim, je prav tako reden gost na seznamih favoritov za Nobelovo nagrado. "Tranströmer je tisti, ki je ogromen korak pred komer koli drugim," je prepričan njegov britanski založnik Neil Astley. (Pri nas je Študentska založba lani izdala Tranströmerjevo zbirko Skrivnosti na poti v prevodu Mite Gustinčič Pahor, še od leta 1998 pa imamo na razpolago tudi izbrane pesmi z naslovom Napol dokončana nebesa.)

Tudi Šved naj bi bil "premalo političen"
Tranströmer je svojo prvo pesniško zbirko objavil pri 23 letih (rodil se je leta 1931) in že takrat vzbudil pozornost, ko pa je nekaj let pozneje objavil svojo drugo zbirko, je postalo jasno, da gre za pesnika, ki bo močno vplival in zaznamoval švedsko poezijo. Pozneje, v 60. in 70. letih, so mu nekateri pesniki očitali, da je preveč estetski in da je premalo političen, pri čemer so seveda merili na to, da pušča aktualne politične teme ob strani ter se ukvarja s 'preveč pesniškimi temami'.

Kar se tiče estetike njegove poezije, švedski pesnik slovi po metaforah, ki nikdar niso same sebi namen, kot tematika pa je pri njem pogost nekakšen krščanski misticizem oziroma razodetja, ki se zgodijo v pesmih. Zanimivo pri njem je to, da so vse njegove zbirke tanke knjižice, ki vsebujejo do 10 pesmi, le da so te navadno malo daljše.

Zaradi Larssona je svet začel brati Švede ... in odkril (potencialnega) nobelovca
Morda ne zveni relevantno, a v zadnjem času zanimanje za švedsko književnost narašča tudi po zaslugi prezgodaj umrlega Stiega Larssona in njegove hiperuspešne t. i. milenijske trilogije, ki je bila medtem adaptirana za veliko platno. Ne gre samo za bum na področju kriminalk in detektivk, ampak za pravo lokomotivo v promociji švedske literature v tujini.

Morda se boste jutri vprašali: "Kdo?!"
Nobelova nagrada za književnost pogosto odpotuje h komu, ki ga z izjemo ozkega kroga literarnih strokovnjakov in domovine skoraj nihče ne pozna. V svetovnem merilu tako pred "zmago" leta 2009 ni bila ravno slavna Nemka Herta Müller; enako velja za Jean-Marieja Gustava Le Clezia (2008) - je pa zato lanski zmagovalec, Perujec Mario Vargas Llosa, že vrsto let silno priljubljen tudi zunaj meja Latinske Amerike.