22. junija naj bi v Hong Kongu v knjigarne prišlo približno 20 tisoč izvodov knjige Dnevnik Li Penga s Trga nebeškega miru - a je pretekli petek založba New Century Press ustavila tiskanje, češ da nimajo urejenega lastništva avtorskih pravic.

Reuters na podlagi recenzijskega izvoda poroča, da Li Peng v knjigi med drugim razkriva besede takratnega voditelja partije Denga Šjaopinga, da mora vlada "preliti nekaj krvi", če hoče zadušiti študentske demonstracije junija 1989. (In prelile so tudi jo: na koncu je bilo po podatkih kitajskih oblasti skupaj z vojaki 241 ljudi mrtvih, 7.000 pa ranjenih. Po nekateih podatkih naj bi bilo mrtvih več kot 2.000.)

Neimenovani viri z vezmi v Pekingu poročajo, da ni Li nikoli privolil v izdajo svojih spominov, ki jih je napisal že leta 2004, a jih je takrat "utišala" trenutna kitajska vladajoča garnitura, ki skuša iz kolektivnega spomina izbrisati podobo tankov, ki mendrajo protestnike.

Čigave so avtorske pravice?
"Pristojne organizacije so nam še pred izdajo knjige posredovale podatke v zvezi z avtorskimi pravicami. V skladu s hongkonškim zakonom nimamo druge izbire, kot da odstopimo od svoje namere publikacije," je predstavnik New Century Pressa izjavil za agencijo Reuters. Hong Kong, ki je sicer že od leta 1997 naprej spet kitajski, v skladu s sporazumom ob predaji uživa razmeroma visoko stopnjo avtonomije.

Založba noče izdati, kdo je spodbijal njihovo pravico do objave, prav tako pa nočejo povedati, kolikošno finančno izgubo bodo morali požreti in kaj nameravajo narediti z že natisnjenimi izvodi. Zdi pa se, da oblast s prepovedjo izdaje potrjuje verodostojnost napisanega - pa čeprav se glede avtentičnosti knjige nočejo uradno odzvati.

Pri New Century Pressu so sicer začudeni nad bliskovito mobilizacijo kitajske vladajoče garniture, ne obžalujejo pa svoje (zdaj preprečene) odločitve, knjigo izdati brez Lijevega neposrednega privoljenja. "Z razlogom verjamemo, da je Li Peng to knjigo napisal sam in da jo je tudi nameraval objaviti, a mu je avtorske pravice prevzela tretja stran - politbiro Komunistične Partije. Hongkonški zakoni ne določajo, ali je objava v takih okoliščinah dovoljena."

Avtobiografija Džaa Zijanga je ugledala luč sveta
"Spomini imajo zgodovinsko vrednost in pomen, javnost pa želi vedeti. Naš vzgib, da bi jih izdali, se zato zdi samoumeven. Bila je pametna odločitev," odločitev svoje založbe zagovarja urednik Bao Pu. Bao je že lani šokiral z izdajo "skrivnih spominov" Džaa Zijanga, takratnega generalnega sekretarja KP-ja, in je po trditvah v knjigi nasprotoval uvedbi izrednega stanja ter uporabi vojske za njihovo zadušitev. Pisal je tudi, da je šlo v usodni noči med 3. in 4. junijem za nenasilne demonstracije.

Džao, ki je bil neposredno po krvavi zadušitvi študentskih demonstracij odstavljen, si je nadaljnih 15 let (do smrti leta 2005) prizadeval za rehabilitacijo. Spomine je menda na skrivaj narekoval v diktafon, nato pa so kasete pretihotapili iz dežele, jih pretipkali in objavili v Hong Kongu.

Še en neimenovan vir, tokrat iz založniških krogo, potrjuje, da so strogo varovani "interni" izvodi Li Pengove knjige že v začetku leta potovali v ozkem krogu kitajskega političnega vrha.

Poseg v imenu prihodnosti
Oblasti nasilno zadušitev gibanja, ki je zahtevalo več demokracije, svobodo medijev, boj proti korupciji, ki je bila že del vsakdana, ter omejitev moči partije in njenega voditelja Deng Šjaopinga, še vedno opravičujejo v imenu "prihodnosti partije in države". (3. junija 1989 so enote vojske in policije s tanki in pehoto, ki je imela na puške nataknjene bajonete, zavzela Trg nebeškega miru, streljala po neoboroženih demonstrantih in jih pretepala, lov nanje pa se je nadaljeval tudi po bližnjih ulicah. Mediji o dogajanju niso poročali, redka poročila, fotografije ali celo posnetki s kamero so v svet pricurijali po stranskih poteh. 4. junija je bil največji svetovni trg znova povsem pod nadzorom oblasti.)

Kitajska komunistična partija ima še vedno neomejeno oblast, katere legitimnost temelji predvsem na izjemnih gospodarskih dosežkih, ki so Kitajcem prinesli več svobode, še vedno pa ne pravice do svobodnega združevanja.