Pod naslovom Strip to Identity so mladi omenjenih osmih držav ustvarjali stripe, ki so že zbrani in tudi natisnjeni. Pri ustvarjanju so med drugim torej sodelovali tudi dijaki in dijakinje iz Slovenije: Žan Izgoršek, Tadej Jernejčič, Neja Dernulc, Nik Seliškar, Žaklina Dodič, Vanesa Mazreku, Lana Bizjak, Adrijana Robič, Jan Krivec, Neža Kokelj, Saša Vesel in Anže Gabrovšek.

Razgaljanje nacionalne biti prek striparstva
Dvig bralne pismenosti med mladimi in širjenje kulturne dediščine med evropskimi državami sta namena in končna cilja projekta. Tako posamične sodelujoče države z izdelavo stripa krepijo svojo narodno in kulturno identiteto ter utrjujejo svoje mesto v sodobni Evropi. Naslov projekta pa je z naslednjimi besedami razložila njegova vodja pri nas, Vanja Uhota: "V samem naslovu projekta, Strip To Identity, se namreč skrivata dva različna pomena iste besede. Strip kot 'comic book', skozi katerega naj bi prikazali svojo kulturno dediščino oz. ljudsko izročilo, etnologijo in književnost. Po drugi strani pa naj bi se kot narod razgalili (strip = sleči se) in pokazali svojo nacionalno bit."

Do stripa kar na avtomatu oziroma stripomatu
Zaključno petdnevno srečanje srečanja Erasmus+ Strip To Identity je v začetku maja potekalo v Belgiji, natančneje v Bruslju in v univerzitetnem mestu Leuven v bližini belgijske prestolnice. Takšna mednarodna srečanja in izmenjave omogočajo spoznavanje drugih kultur in družbenih okolij, s čimer se širijo obzorja, rušijo meje samozadostnosti in krepi strpnost med državami.

Predstavniki Slovenije - štirje dijaki Gimnazije Antona Aškerca: Neja Dernulc, Žaklina Dodić, Žan Izgoršek in Vanesa Mazreku ter učiteljica Maja Kosmač Zamuda in Vanja Uhota - so se udeležili slavnostne predstavitve publikacij in prodajnega stripomata v Parlamentariumu, razstavnem in uradnem prostoru Evropskega parlamenta, odprtem za javnost, ter sklepne slovesnosti na Irskem inštitutu. Prodajni stripomat bo v prihajajočem letu ponudil in promoviral stripe tudi med belgijskimi osnovnošolci.

Poučevanje v 21. stoletju in družbena inteligenca
Na dogodku v Parlamentariumu so nekaj besed o projektu povedali nekateri učitelji - koordinatorji in njihovi dijaki. "Vsi so podali svoj vidik o sodelovanju v iztekajočem se projektu. Zbrani in natisnjeni stripi so namreč ne le odraz ponosa in kulturne dediščine posameznih držav, pač pa odraz posameznih identitet kot tudi širše, evropske identitete. Kaj pomeni biti državljan Evrope in koliko posamezne države prispevamo k tovrstni miselnosti, ki premika meje v glavah ljudi in odpira vrata za nove možnosti izobraževanja in zaposlitve?" je povedala Uhota.

Inovativni načini poučevanja v 21. stoletju so bili ena izmed tem na zaključni slovesnosti na Irskem inštitutu. Te naj vključujejo razvijanje tudi drugih kompetenc, ne le jezikovne, naravoslovne, pisne in govorne zmožnosti, pač pa med drugim tudi družbeno inteligenco, je povedal profesor Kris Van den Branden. Predstavili so tudi analizo o evropski identiteti, ki jo je z elektronskim vprašalnikom izvedla belgijska šola med dijaki in učitelji vseh partnerskih šol.

Tandem Petra Klepca in Martina Krpana
Prvi strip slovenskih dijakov Nepremagljiva kokošja junaka prinaša zgodbo o Petru Klepcu in Martinu Krpanu, torej o dveh junakih, katerima je skupna nadnaravna moč. Petru Klepcu jo podari vila, medtem ko ima Martin Krpan to moč že prirojeno. Gre za naša tipična junaka, ki izhajata iz tradicionalnega kmečkega okolja ter predstavljata tako robatost, preprostost, bistroumnost in zvijačnost kot tudi dobroto in pogum. Mladi ustvarjalci stripa niso želeli posegati na zgodovinsko področje novejše zgodovine, zato so se zatekli v čas Turkov ter naredili mešanico dveh zgodb in tako je rezultat njihovega dela "herojada" s ščepcem humorne nacionalne samoironije.

Julija in France jo mahneta na sprehod
V Sloveniji je v okviru projekta nastal tudi strip The Slovenian Love Story (Slovenska ljubezenska zgodba), ki so ga ustvarili dijaki Gimnazije Antona Aškerca v Ljubljani. V njem se pesnik in njegova muza sprehajata po nabrežju Ljubljanice ter si pripovedujeta zgodbe o prevzetni Urški in Povodnem možu ter zgodbo o Črtomiru in Bogomili iz Krsta pri Savici. Po skoraj treh letih, kolikor traja projekt Erasmus+ Strip to Identity, sta tako končani obe različici, se pravi v angleškem in slovenskem jeziku, razmišljajo pa tudi o krajevnih različicah slovenskih stripov.

Evropa si je prek stripov podala roke še s Kitajsko
V zbirko stripov, ki so jih izdelali dijaki z vseh osmih držav, so vključeni tudi na roko narisani stripi dijakov kitajske šole v Šanghaju, pod mentorstvom Julie Martensen, sicer učiteljice Einsteinove gimnazije v Potsdamu, ki je šanghajske otroke dve leti učila nemščino. Omenjeni stripi kitajskih otrok so odličen primer, kako dijaki privilegiranih šol iz Evrope ponujajo roko sodelovanja tudi neevropskim šolam. "Uporaba računalniškega orodja Pixton, ki je bil ključ do izdelave evropskih stripov, na drugi strani pa uporaba svinčnika in barv, ki so botrovale nastanku kitajskih stripov, pričajo o tem, kako pomembna je naša kulturna in nacionalna identiteta za vsako od držav. Morda bomo nekoč res lahko govorili o državljanih sveta in ne zgolj državljanih posameznih celin," je še povedala vodja projekta Vanja Uhota.