Sežanski župan je opozoril tudi na to, da je bil Zlobec tudi "junaški borec za osvoboditev Primorske in slovenskega naroda izpod fašizma in nacizma v drugi svetovni vojni. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih pesnikov, tkal je prijateljske vezi z velikimi duhovi po vsem svetu in bil moder, priljubljen in velik človek."

Pesnil z mislijo na Kras
Zlobec se je rodil na Ponikvah na Krasu in ga vedno nosil v srcu. Njegova navezanost na prostrano kraško gmajno in tamkajšnje ljudi je bila posebna in brezmejna. Svoji rojstni pokrajini je posvetil velik del svojega pesniškega ustvarjanja.

Neprecenljiv prispevek na področju umetnosti, za razvoj in promocijo Krasa
Leta 2000, ob njegovem 75. rojstnem dnevu, mu je občina za neprecenljiv prispevek na področju umetnosti, za razvoj in promocijo Krasa ter za zasluge za slovenski narod podelila naziv častnega občana.

Spomine na velikega slovenskega pesnika je v nadaljevanju razkril tudi njegov ožji sorodnik Stojan Zlobec. V krajšem kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Sežana in recitator.

Zlobec, ki je umrl v petek v 94. letu starosti, je bil zadnji še živeči pesnik slavne četverice, ki je po vojni presekala takratno pesniško usmeritev z intimistično zbirko Pesmi štirih. Podpisal se je približno pod 30 zbirk poezije, številna njegova dela so prevedli v tuje jezike.

Zaprt zaradi pisanja v slovenščini
Pesnik, rojen na Krasu, je obiskoval gimnazijo v malem semenišču v Gorici in Kopru, od koder so ga izključili, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenščini. Leta 1942 je postal aktivist OF, ob razpadu Italije pa se je pridružil partizanom.

Pozneje je diplomiral na ljubljanski slavistiki, se zaposlil kot novinar ter deloval v kulturnih uredništvih različnih medijev. Ukvarjal se je tudi s politiko, med drugim je bil na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 izvoljen v predsedstvo prve samostojne slovenske države.