Knjiga je plod večletnega raziskovalnega dela umetnostne zgodovinarke, raziskovalke in teoretičarke Beti Žerovc, ki se je vloge kuratorja v umetnosti lotila iz več zornih kotov. Kurator je v zadnjih desetletjih postal alfa in omega pri postavljanju razstav sodobne umetnosti. Kurator naredi koncept razstave, izbere umetnika/-e, naredi izbor in nemalokrat tudi naroči umetniško delo, ki je narejeno prav za specifično razstavo, ki jo je določil kurator. Razstava je tako nekako postala kuratorjev medij pri predstavitvi njegovih pogledov na sodobno umetnost in njeno vlogo v današnji družbi.

Širok spekter sogovornikov
Svet podob in njegovo videnje je Žerovčeva raziskala med pogovori z domačimi in mednarodno uveljavljenimi kuratorji ter umetniki, ki so povezani s kuratorstvom: Haraldom Szeemannom, Pierrom Restanyjem, Gregorjem Podnarjem, Zoranom Kržišnikom, Danielom Burenom, Wernerjem Fenzem, Nevenko Šivavec in Bredo Škerjanc, Charlesem Eschejem, Hou Hanru, Sanjo Iveković, Andrejo Kulunčič ter Mladenom Stlinovićem, Walterjem Benjaminom, Hans Ulrichom Obristom, Vasifom Kortunom in Damienom Hirstom.

Kurator - neraziskan poklicni profil
Knjiga s pogovori naštetih umetniških akterjev predstavlja šele prvi del raziskovalnega projekta Beti Žerovc. Predstavljena knjiga je izbor intervjujev z nekaterimi njenimi sogovorniki in predstavlja dramaturški lok od začetkov kuratorskega poklica od druge svetovne vojne do danes. Kot zapiše avtorica, so bili intervjuji "bolj nekakšna "zaslišanja", ki jih je načrtno in natančno izpeljevala glede na nastajajočo zgodbo o kuratorju". S sogovorniki je tako analizirala različne elemente sodobnega umetniškega sistema; institucijo, razstavo, razstavni katalog ...

Pri založbi Maska je knjiga Kurator in sodobna umetnost izdana v zbirki Transformacije in pomeni nadaljevanje razprave o sodobni umetnosti, o kateri govorita knjigi dveh kuratorjev: Nicolasa Bourriauda, Relacijska estetika. Postprodukcija, in Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem zrcalu.

Prihodnje leto bo Žerovčeva objavila osrednji, teoretični del, ki ga je v letih 2002-2008 raziskovala. Vizualna umetnost in umetnostni sistemi v zadnjem stoletju in pol, vloga umetnosti v družbi so teme, ki privlačijo Žerovčevo. Njena prva knjiga, Rihard Jakopič - umetnik in strateg, je že leta 2002 nakazala, da bodo razumevanje vzvodov delovanja in načinov vstopanja v polje sodobne umetnosti ter njegovo strukturiranje in vzpostavljanje kontekstov za predstavljanje in distribucijo umetniške ter kuratorske produkcije zaznamovali njeno raziskovalno in teoretično delovanje.

Meta Trampuš