Ob njem bodo razstavljeni še cerkveni redi, ki jih NUK hrani v svoji zbirki.

Minister Uroš Grilc, ki opravlja tekoče posle, je pred dnevi prejel pisno soglasje župana Memmingena Iva Holzingerja, da se Cerkovno ordningo septembra lahko razstavi v Ljubljani. Ob pomoči strokovnjakov in raziskovalcev se bo tako slovenska javnost lahko prvič nekoliko podrobneje seznanila s kulturnim pomenom tega Trubarjevega dela, ki je s svojo kritično vsebino pomembno vplivalo na cerkveno življenje tistega časa.

Razstava in pridobitev Cerkovne ordninge je sad prizadevanj ministrstva, slovenskega veleposlaništva in NUK-a ter raziskovalcev, ki so dosegli, da bo ena izmed najpomembnejših knjižnih izdaj v slovenskem jeziku na obletnico izida ponovno na ogled v Sloveniji. Razstava bo zapolnila vrzel v seriji zgodnjih protestantik v zbirki rokopisov NUK-a.

Leta 2008 smo videli vatikanski izvod
Cerkovna ordninga je izšla leta 1564 v Nemčiji v od 300 do 400 izvodih. Poleg izvoda v Memmingenu je ostala ohranjena še v izvodu, ki ga je leta 1971 odkril Jože Markuža in ga hrani Vatikanska apostolska knjižnica. V Trubarjevem letu 2008 je ta izvod, ki je sicer slabše ohranjen, Sveti sedež posodil Narodnemu muzeju za Trubarjevo razstavo. Izvod so hranili tudi v dresdenski Saški deželni knjižnici, a je bil med drugo svetovno vojno izgubljen.

Knjiga spada med najpomembnejša avtorska dela slovenske reformacije. Imenovali bi jo lahko tudi prvi "pravni spomenik" v slovenskem jeziku. V njej je Trubar, ki jo je pisal dve leti, jasno opredelil osnovna vprašanja cerkvene organizacije. Gre za izvirno avtorsko delo, ki je nastalo na podlagi odličnega poznavanja razmer v takratnem slovenskem prostoru. Predstavlja prvi uradni cerkveni akt v slovenskem jeziku, ki ureja področje praktične liturgije in šolstva, hkrati pa je to prvo slovensko tiskano delo, namenjeno predvsem izobraženemu bralcu.

Nemci nam je nočejo (in ne morejo) prodati
Predlogu ministrstva, da bi Slovenija omenjeni izvod odkupila, župan Memmingena ni naklonjen, čeprav je v pismu pritrdil pomenu knjige za slovensko kulturo, saj predstavlja enega najdragocenejših primerkov nacionalne literarne in s tem tudi kulturne dediščine. Cerkovna ordninga je namreč del njihove zbirke teoloških spisov iz časov, ko je Trubar zapustil Ljubljano in se preselil v protestantsko skupnost v Nemčijo, kjer je živel do svoje smrti.

Obstoj del slovenskega reformatorja v memmingški zbirki po županovih besedah torej ni naključje, ampak predstavlja knjiga tudi del zgodovinskega pomena reformacije za mesto Memmingen in s tem celotne nemške zgodovine. Kot je še pojasnil, lastništvo zbirke same ni v pristojnosti mesta, temveč zasebne fundacije, zaradi česar tudi niso mogli ustreči želji Slovenije po nakupu.

Kmalu tudi za vsakogar na spletu
Župan je v pismu ministru predstavil tudi načrt digitalizacije Trubarjevih del, s čimer bodo vsem zainteresiranim omogočili dostop do njih. Mestni arhiv v Memmingenu je sicer že marca letos na spletu objavil tri njegova dela, med njimi tudi drugi znani obstoječi izvod Cerkovne ordninge.