Oglas
Pamuk je domiselno opazko podal na frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je predstavljal svojo zadnjo knjigo Muzej nedolžnosti. Roman o ljubezni med Kemalom, sinom premožne carigrajske družine, in njegovo revno daljno sorodnico je prva knjiga, ki jo je Pamuk izdal po prejemu Nobelove nagrade za literaturo leta 2006. Pamukov nastop je bil tudi del programa, s katerim se na sejmu kot glavna gostja letos predstavlja Turčija.
"Popularna kultura je ljubezen tako zelo 'pocukrala', da so ljudje pozabili, kaj ljubezen zares je. Zato sem v tej knjigi sam poskušal odgovoriti na to vprašanje."Moj dom je, kjer so moje knjige
Kot vse do zdaj, pa je tudi knjiga Muzej nedolžnosti knjiga o Pamukovem ljubljenem rojstnem mestu Carigradu. Nanj ostaja navezan, čeprav zaradi groženj s smrtjo v domovini že nekaj časa živi v ZDA, kjer poučuje na univerzi Columbia. A to ni njegov dom. "Na pol v šali vedno pravim, da je moj dom tam, kjer so moje knjige... In moje knjige so v Carigradu," pravi Pamuk, v čigar zasebni knjižnici je okoli 70.000 zvezkov. Pamuk pravi, da so njegove knjige njegovo največje bogastvo. Bogata ni le njihova vsebina, ljubi jih tudi zaradi njih samih, kot ljubkih predmetov. Rad se jih dotika in rad uživa v njihovem vonju. "Kot otrok sem knjige vedno najprej povohal, preden sem jih začel brati ... Vonj Evrope sem tako najprej spoznal prek knjig, ki jih je moj oče prinesel iz Francije."
Ne želim izgubiti samospoštovanja
Evrope Pamuk ni omenil po naključju. O njej ga kot gorečega političnega komentatorja kar naprej sprašujejo. Oziroma ga sprašujejo o njegovem pogledu na približevanje Turčije Evropski uniji. Ena od ključnih ovir, ki loči Turčijo in Evropsko unijo je namreč ravno nespoštovanje pravice do svobodnega govora in manjšinskih pravic Kurdov, torej kršenje pravic, s katerimi je imel Pamuk že dosti opraviti. 'Na prangerju' se je namreč znašel ravno zaradi pisanja in odkritega obsojanja turške oblasti, ki še vedno ne želi priznati pobojev več milijonov Armencev in več tisoč Kurdov po prvi svetovni vojni. Zakaj še naprej ne 'utihne', ko pa mu zaradi njegovih komentarjev strežejo po življenju? Pamuk odgovori: "Čutim isto jezo in močno sočustvujem z novinarji in organizacijami, ki me prosijo za podporo ... Če jih ne bi podprl, bi izgubil samospoštovanje."
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje