Možnost zmage v vojni finančnih interesov, ki smo ji zdaj priča, pa vidijo v negovanju evropskih vrednot, kot sta solidarnost in socialna država.

Po mnenju Jančarja je razmišljanje, da bo Evropa propadla, če bo propadel evro, zelo neprijetno, če ne že nevarno. "Če ne bomo vedeli, zakaj živimo v tej Evropi, kaj nas povezuje, razen evra in ekonomije, ne bo dobro. Zdi se mi, da želimo pozabiti, zakaj smo se sploh našli v tem klubu."

Ob tem je povlekel vzporednico z letom 1938, ki ga opisuje v svojem romanu Severni sij. Avstrijski literarni kolega Gauss se je strinjal, da obstaja veliko podobnosti s tistim obdobjem, ki je bilo prav tako priča veliki gospodarski krizi.

"Združena Evropa ne ugaja velikim gospodarskim silam"
Italijanski avtor Magris je šel še dlje in dejal, da je Evropa trenutno v četrti svetovni vojni. Za tretjo svetovno vojno šteje boj za prevlado med ZDA in Sovjetsko zvezo med letoma 1945 in 1989 oziroma 1991, četrta pa naj bi bila vojna med evrom in ameriškim dolarjem. "Združena Evropa ne ugaja velikim gospodarskim silam," je pojasnil.

Sam meni, da ima ekonomija v družbi zelo pomembno vlogo. Med drugim omogoča izgradnjo šol, bolnišnic in drugih ustanov, z enim izrazom socialno državo, na kateri temelji Evropa. Po mnenju Magrisa mora zato v Evropi vladati "pravi evropski patriotizem s skupnimi, zavezujočimi zakoni, ki pa se morajo tudi izvajati". "Evro je pomemben. Za jezikom je denarna enota tista, ki omogoča človeku, da se povsod počuti doma," je pojasnil.

Jančar je vztrajal, da je evro pomemben dejavnik za evropsko identiteto, vendar pa ni edini. "Poleg ekonomije, ki skrbi kot 'pater familias' za državljane, obstaja še neko drugo vezivo, ki ni čisto metafizično. Če živimo s tradicijo, ideali judovstva, Grčije, razsvetljenstva, racionalizma, potem je to del vsakogar med nami," je prepričan.

Vzrok za gospodarsko krizo je po njegovem mnenju v današnji abstraktnosti ekonomije, kjer ni jasnega lastništva in posledično tudi ne skrbi za delavce. Zato je v nekem smislu ekonomija bolj metafizična oziroma neoprijemljiva kot prej omenjene tradicije.

Freudovi "slabi očetje" na pohodu
"Obstajajo tudi slabi očetje in ti danes ponovno pridobivajo na vplivu," je v povezavi z današnjo prevlado ekonomskih interesov Gauss citiral Sigmunda Freuda. Izpostavil je pomen socialne države, ki je trenutno najbolj na udaru. "V drugi svetovni vojni niso zmagali tisti, ki so imeli 'slabe' vrednote, ampak mi z 'dobrimi' vrednotami, kot so solidarnost, socialna država, internacionalizem," je pojasnil. Tako tudi zdaj ne bi smeli popustiti pritiskom za razkroj teh vrednot.

"Politiki nam dopovedujejo, da bomo vojno proti finančnim trgom dobili le, če bomo čim bolj popuščali zahtevam teh trgov. To je narobe. Če kot Evropejci želimo imeti prihodnost, ki se še izplača in se lahko opiše kot evropska, moramo negovati stvari, ki so bile pomembne za našo zgodovino, začenši s poudarkom na posamezniku in socialni državi," je odločno poudaril Gauss.