Knjiga, ki nosi naslov De Sade oder die Vermessung des Bösen (De Sade ali izmera zla), je po več desetletjih prva resnejša biografija tega južnofrancoskega plemiča, katerega zgodovinska podoba temelji tudi na številnih nepreverjenih oziroma nepreverljivih informacijah.

Reinhardt se v knjigi pri prevpraševanju, ali je bil de Sade kriminalec in duševni bolnik ali razsvetljevalec in prvoborec proti potlačitvi nagonov z lažno moralo, opira na vire iz 18. in 19. stoletja.

Predajanje filozofiranju ob preizkušanju moralne trdnosti
Biografija posebno pozornost namenja de Sadovim filozofskim romanom, v katerih moški in ženske v odročnih gradovih izvajajo razne spolne prakse ter tako na skrajno krute načine dajejo na preizkušnjo moralno trdnost svojih žrtev. Ob tem razpravljajo o človeški naravi ter tako v besedah in dejanjih "merijo zlo".

Vendar se za temi nazornimi opisi razuzdanosti, mučenj, posilstev in umorov iz poželenja skrivajo skozi več njegovih del ponavljajoči se filozofski diskurzi, s katerimi so svobodomisleci takrat želeli v imenu človekove svobode obračunati s plemstvom in duhovščino.

Ena osrednjih figur moderne?
Skozi knjigo sledimo življenju de Sada najprej kot privlačnega mladeniča modre krvi, njegove prve eksperimente z nedolžnimi žrtvami, dolgo obdobje na begu in v ujetništvu, nato vključenost v francosko revolucijo ter na koncu njegova poslednja leta, ki jih je preživel v psihiatrični bolnišnici v Charetonu. Donatien-Alphonse-François, bolj znan kot markiz de Sade, je umrl 8. decembra 1814 v 74. letu starosti.

V zadnjem poglavju Volker Reinhardt, strokovnjak za renesanso, ponazarja, kako je de Sade od psihoanalize prek Nietzscheja in kritične teorije do nadrealizma in eksistencializma postal ena osrednjih figur moderne.

V slovenščino imamo prevedena njegova glavna dela: Sto dvajset dni Sodome ali Šola libertinstva, Filozofija v budoarju ali Nemoralni učitelji, Juliette Justine in Incest.