Prvi dve deli se posvečata srečanju emigrantov z "rajsko" Evropo, ki to ni, Pamukov dolgo pričakovani Istanbul pa je predvsem biografija mesta, ki ga avtor pozna do podrobnosti.

Prevajalec Jure Potokar je kot glavne značilnosti Pamukovega, z več kot 100 fotografijami opremljenega dela, ki je odigral odločilno vlogo pri podelitvi Nobelove nagrade, navedel preplet lepega in grdega, vzhoda in zahoda in melanholično vzdušje, ki ga določata obup in ponos. Ker je Istanbul izrazito avtobiografski, tako pravi Potokar, je v njem najti številne zgodbe, ki sicer predrugačene vznikajo v Pamukovih drugih delih. Istanbul je po romanih Bela trdnjava, Ime mi je rdeča in Sneg v kratkem času že četrti prevod Pamuka v slovenščino.

Roman o sprejemanju drugačnosti
O romanu Anina poroka je spregovorila prevajalka iz francoščine Katja Zakrajšek. Pripovedovalka Sonia na dan hčerine poroke na tihem dela obračun s svojim življenjem in skozi tok njenih misli in spominov se počasi izrisujejo njene mnogotere in protislovne identitete: tujka v Franciji, napol bohemska pisateljica, samska mati konformistične, meščanske, zelo francoske hčere. Čeprav je Zakrajškova opozorila, da v romanu Appanahove zunanje zgodbe skorajda ni, se v vsakem stavku javljajo medgeneracijske in druge razlike, predvsem pa gre za roman o sprejemanju drugačnosti.

Evropa so odpadlo listje, rokavice in vroča čokolada
Roman Trebuh Atlantika, grenko-sladek prikaz trka afriške in evropske kulture skozi oči mlade Senegalke, je predstavila prevajalka Ana Barič. Fatou Diome je po njeni presoji napisala zelo avtobiografsko delo, ki emigrantske tematike ne obravnava v črnobeli maniri. Trebuh Atlantika je zasnovan anekdotično, rdeča nit pa je nogomet, ki za afriško mladež pogosto predstavlja edini izhod v boljše življenje. Še posebej zanimivo se zdi, kaj si pod eksotično Evropo predstavljajo afriški emigranti: to so kupi odpadlega drevesnega listja, rokavice in vroča čokolada.