Zbirka je bogatejša za romane Ime mi je rdeča letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost, turškega pisatelja Orhana Pamuka, Skrivnostni plamen kraljice Loane Umberta Eca, Dedu za petami Arta Paasilinne in Tek za zmajem Kaleda Hoseinija, je ob predstavitvi knjig povedal urednik Romana Aleš Berger.

Orhan Pamuk: Ime mi je rdeča
Pamukov roman Ime mi je rdeča se odvija v 16. stoletju v Carigradu, ko sultan naroči, naj se napiše knjiga o veličini Osmanskega cesarstva. A njeno nastajanje je povezano s številnimi težavami. Trk med civilizacijama, nasprotje med orientalskim in zahodnim slikarskim pogledom se preneseta v skupino najbolj veščih miniaturistov in takoj zahtevata smrtno žrtev. Iskanje morilca in resnice je od zdaj rdeča nit zgodbe.

Zanimivost romana je, da posamezna poglavja pripovedujejo različni pripovedovalci, tako živi kot že umrli, pa tudi živali in predmeti, tako da bralec pripoved spremlja z različnih zornih kotov, je povedal Berger in dodal, da je branje romana kot "sprehajanje po umetelno izdelani orientalski preprogi in razbiranje njenih vozlov, ob tem pa bralec doživlja tudi estetsko ugodje zgodbe". Pamukov roman je iz angleškega in deloma hrvaškega prevoda v slovenščino prelil Uroš Kalčič, pri čemer si je pomagal tudi s turškim izvirnikom, je še povedal Berger.

Umberto Eco: Skrivnostni plamen kraljice Loane
Roman Umberta Eca Skrivnostni plamen kraljice Loane pripoveduje o 60-letnem Yambu, ki se po možganski kapi spopade z izgubo spomina. Odpravi se v vas iz svojega otroštva in s pomočjo šolskih zvezkov in knjig, stripov ter pogrošnih romanov in ob glasbi svoje mladosti prikliče nazaj spomine iz preteklosti. Bralec se skupaj z njim sprehodi skozi odraščanje generacije, ki so jo v Italiji zaznamovali fašizem, vojne strahote, povojna beda pa tudi Miki Miška, Sandokan in drugi junaki.

Kot je povedal Vasja Bratina, ki je knjigo prevedel v slovenščino, je najnovejši Ecov roman za Eca v vsebinskem smislu nenavadna knjiga in odstopa od tradicije drugih njegovih romanov. "Zdi se, da ga je Eco napisal iz notranje nujnosti in ne toliko 'za zabavo', kot druge svoje romane; kot da bi hotel narediti rekapitulacijo svojega življenja in svoje generacije," je dejal Bratina. Prevajanje je bilo zelo zahtevno, saj je Eco želel v romanu poustvariti duha 30., 40. in 50. let in pri tem uporabil vrsto citatov iz tistega časa - na primer odlomkov iz literature, popevk. Roman zaznamuje tudi posebno vzdušje, ki je povezano z izgubo spomina glavnega junaka, je še povedal Bratina.

Arto Paasilinna: Dedu za petami
Dedu za petami je že šesta knjiga finskega pisatelja Arta Paasilinna, ki je izšla v slovenščini. Roman iz leta 1977, ki ga je v slovenščino prevedla Jelka Ovaska, pripoveduje o prijetnem in radoživem kožuharju Vernerju, ki pred soprogo pobegne novim dogodivščinam naproti. Žena pošlje za njim vnuka Avgusta, ki naj bi deda pripeljal spet domov, a stvari se razpletejo drugače: ko skupaj okusita slast svobodnega potepanja, nobenemu več ne pride na misel, da bi se vrnil pod tesno domačo streho.

Ovaska je med vzroki za uspeh Paasilinne, ki je že tri desetletja najbolj brani pisatelj na Finskem in že dve desetletji tudi najbolj prevajani finski avtor, poudarja njegovo izjemno človeško toplino, s katero obravnava vse stvari človeškega bivanja, veliko mero "simpatičnega humorja" in to, da je v njegovih zgodbah osrednja tema globoka želja glavnega junaka po osebni svobodi.

Kaled Hoseini: Tek za zmajem
Roman Tek za zmajem je prvenec v ZDA živečega afganistanskega izgnanca Kaleda Hoseinija. Hoseini ga je napisal v svojem privzetem jeziku, angleščini, v slovenščino pa ga je prevedel Radovan Kozmos. Kot je povedal Berger, po romanu že snemajo film, ki ga režira Marc Forster in ki naj bi v kinematografe prišel prihodnje leto. Hoseini popisuje Afganistan skozi zavest Afganistanca, in sicer v obdobju od sredine 70. let do padca talibanskega režima leta 2002. Pisatelj burno in tragično obdobje opiše skozi nežno prijateljstvo dvanajstletnih dečkov, ki je surovo pretrgano, a se po tridesetih letih obnovi.