Na letošnjem knjižnem sejmu, ki je po besedah predsednika upravnega odbora knjižnega sejma Rudija Zamana "copy paste" lanskega, je sodelovalo 71 založb in 21 malih založnikov. Svojo produkcijo so na skoraj 1.300 kvadratnih metrih predstavili na 86 stojnicah in še na 20 stojnicah na bazarju. Po Zamanovem mnenju kupci letos izbirajo nekoliko bolj kakovostne knjige; drugi pomembni dejavnik pa je seveda cena. "Knjige do 20 evrov se prodajajo dobro, medtem ko dražje ustavi cena," je poudaril.

Vsako leto organizatorji vabijo tudi tuje založnike, predvsem prek veleposlaništev, vendar je v teh kriznih časih zanimanje nekoliko upadlo, priznava Zaman. Tuji založniki so namreč ugotovili, da je potreba po tujih izvodih na Slovenskem sorazmerno majhna. So pa na Slovenskem knjižnem sejmu že predstavili hrvaške založnike, pa tudi norveško in pred tremi leti francosko produkcijo.

Sejem je ponudil tudi 129 dogodkov na odrih in v dvoranah, v sklopu spremljevalnih dogodkov pa so pripravili tudi dve razstavi. Prva je predstavila založnika Janeza Giontinija in Antona Turka, druga pa znamenitega nemškega pisatelja Karla Maya.

Ste kaj ujeli?
V prvem preddverju CD-ja so potekale že tradicionalne debatne kavarne, ki so bile posvečene različnim vprašanjem, od strokovnih do humanistično-duhovnih in aktualnih družbenopolitičnih tem. V Veliki sprejemni dvorani je Društvo slovenskih pisateljev letos že tretje leto zapored organiziralo Pisateljski oder, ki se je letos osredotočil na svetovljanskost slovenskih pisateljev. Stroki pa je bila namenjena Založniška akademija.

Kulturnovzgojni in humanistični programi Cankarjevega doma so se v program knjižnega sejma letos vključili s petimi projekti, tu pa je bil še Šolski knjigosled, v katerega je bilo vključenih 15 založb.

Slavnostno odprtje je dan pred odprtjem za javnost tradicionalno pospremila podelitev Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo in drugih nagrad. Letos je Schwentnerjevo nagrado odnesel publicist, urednik in prevajalec Iztok Ilich.

Ljudje imamo še vedno radi papir
Ena izmed stvari, ki jih Zaman ne razume kot grožnjo knjižnemu sejmu oz. tradicionalnemu konceptu branja, pa so elektronske knjige. "Ko sem pred osmimi leti obiskal frankfurtski knjižni sejem, so na njem oznanili prodor elektronske knjige in slišati je bilo, da bo v nekaj letih na sejmu nadomestila klasično knjigo. Letos pa je bilo v Frankfurtu elektronskim knjigam namenjenega celo manj prostora kot pred osmimi leti. V Evropi, vsaj v nekaterih državah, je klasična knjiga še vedno daleč na prvem mestu. Elektronska knjiga sicer vedno bolj prodira med bralce in se v Sloveniji približuje morda petim odstotkom, medtem ko je v ZDA že dosegla 40 odstotkov knjižne produkcije. Vendar pa tukaj prihaja tudi do dvotirnosti. Ljudje si še vedno želijo nekatere knjige imeti v papirnati različici, medtem ko so denimo lahkotnejše branje za na potovanje ali enciklopedični podatki veliko bolj uporabni v elektronski različici. Tudi knjižni sejem se bo prav gotovo spreminjal in bo na njem vedno večja ponudba elektronskih knjig, bo pa morda na sosednji polici mogoče kupiti isto vsebino v papirnati različici."