Zakon o enotni ceni knjige med drugim določa, da mora založnik sam določiti ceno knjige ter da ta ostaja šest mesecev od izida nespremenjena in enaka za vsakega končnega kupca na vseh prodajnih mestih. Mnenja slovenskih založb o prejšnji teden sprejetem zakonu so različna; nekaj založb zakon pozdravlja ali ga vsaj na načelni ravni podpira, drugim se zdi brezpredmeten, tretjim nesprejemljiv.
Zgolj prvi korak na poti do urejenih razmer
Zakon že od vsega začetka podpirajo v založbi Mladinski knjiga. Kot so zapisali, so zadovoljni, da je zakon sprejet, ter verjamejo, da predvsem na daljši rok prinaša več pozitivnih učinkov, a priznavajo, da se bo v nekaterih segmentih treba prilagoditi.
Novi zakon podpirajo tudi v Beletrini, nekdanji Študentski založbi; načeloma podpirajo vsakršno urejanje razmer na sicer močno ogroženem trgu knjige, a dodajajo, da gre zgolj za prvi korak na še dolgi poti do urejenih razmer. Podobno razmišljajo tudi v založbi Miš, kjer pričakujejo, da bo zakon že s tem, ko bodo knjige kupcem dostopne povsod po enaki ceni, pripomogel k urejanju razmer na slovenskem knjižnem trgu.
Zakon ne velja za prodajo knjižnicam
Večje urejenosti stihijskega knjižnega trga si obetajo tudi v celjski Mohorjevi družbi, čeprav, kot opozarjajo, "predpis sam po sebi gotovo ne more spremeniti kulturnih in bralnih navad ali razvad Slovencev". Kot so še zapisali, so posamezno knjigo njihove založbe končni kupci že doslej lahko kupili vselej po isti ceni, ki je že vrsto let odtisnjena na knjigi. Podobno so sporočili tudi iz založbe Modrijan, kjer pravijo, da je zakon brezpredmeten, saj že doslej knjigam "nismo znižali cen prej kot v enem letu". Sicer pri Modrijanu menijo, da bo najverjetneje zaradi pošiljanja obvestil o prvem dnevu prodaje nekaj več administracije. Ne zdi pa se jim prav, da zakon ne bo veljal za prodajo knjižnicam, "saj navsezadnje knjižnično gradivo kupujejo z 'našim', davkoplačevalskim denarjem", so zapisali.
Ministrstvo je pripombe pogledalo le površno
Do zakona pa je zelo kritičen direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, ki je eden od pobudnikov združenja neodvisnih založnikov. Zgrožen je, ker le redki vedo, da je zakon sploh sprejet. "Založniki smo bili pri oblikovanju zakona odrinjeni; javna razprava je potekala nestrokovno in prehitro," je pojasnil. Dodal je, da so bile na zakon podane številne pripombe, ki pa so jih na ministrstvu na hitro in površno pregledali.
Glavni namen zakona je varovanje pred nelojalnimi trgovci z Amazonom na čelu, ki uničuje knjižni trg. "Samo po sebi ni slabo, premalo pa upošteva specifiko slovenskega trga," je pojasnil Zavrtanik.
Zakon ob določitvi enotne cene za prvih šest mesecev od izida dovoljuje tudi izjeme, denimo pri nakupu knjig v prednaročilu in pri serijah ter na knjižnih sejmih in predstavitvah. Tudi izjeme Zavrtanik ocenjuje kot neprimerne, saj med njimi niso upoštevani knjižni klubi.
Zavrtanik krivdo za nesprejemljiv zakon deloma pripisuje združenju slovenskih knjigotržcev, v glavnem pa kar državi, ki, kot pravi, "od knjige pobere dvakrat več davka, kot ji ga vrne".