Po ministrovih besedah zakon postavlja le minimalna pravila, s katerimi založnike spodbuja k oblikovanju cene, ki bo kupcu dostopna. Foto: BoBo
Po ministrovih besedah zakon postavlja le minimalna pravila, s katerimi založnike spodbuja k oblikovanju cene, ki bo kupcu dostopna. Foto: BoBo
Uroš Grilc
Zakon je po Grilčevih besedah specifičen in za naš pravni red zelo nenavaden, vendar je uveljavljen v 12 državah EU, kjer se je povprečna cena knjige po uveljavitvi zakona znižala. Foto: BoBo
Knjige
Zakon med drugim založnike spodbuja, da opredelijo nekatere skupne naloge, denimo portal knjige na trgu, ki ga Slovenija za razliko od večine evropskih držav še nima. Foto: BoBo

Zakon med drugim določa, da mora založnik sam določiti ceno knjige in da ta ostaja šest mesecev od izida nespremenjena in enaka za vsakega končnega kupca na vseh prodajnih mestih.

Minister za kulturo Uroš Grilc je na začetku dejal, da je zakon specifičen in za naš pravni red zelo nenavaden, vendar je uveljavljen v 12 državah EU-ja, kjer se je povprečna cena knjige po uveljavitvi zakona znižala.

Po ministrovih besedah zakon področje knjige ureja na minimalen način. Postavlja le minimalna pravila, s katerimi založnike spodbuja k oblikovanju cene, ki bo kupcu dostopna. Končni cilj zakona, ki ureja zelo razvejan slovenski knjižni trg, je, kot je poudaril, narediti slovensko knjigo dostopnejšo.

Knjiga, kulturno blago
Ureditev je po Grilčevem mnenju zelo mila, saj je določitev enotne cene omejena le na šest mesecev, dovoljene pa so tudi izjeme, denimo pri nakupu knjig v prednaročilu in pri serijah ter na knjižnih sejmih in predstavitvah. Knjiga je kulturno blago, zato je Grilc pozval poslance, da podprejo 13 členov dolg zakon in pripomorejo, "da postanemo 13. država v EU-ju z njim".

Poslanske skupine so v predstavitvah stališč večinoma izrazile naklonjenost predlogu zakona. Aljoša Jerič (PS) je dejal, da so v njihovi poslanski skupini prepričani, da bo zakon omogočil pestrejši in raznovrstnejši trg, ki bo spodbudil tudi bralno kulturo.

Majda Potrata (SD) predlog zakona razume le kot začetek urejanja knjižnega trga. Zakon bo po njenih besedah onemogočil tudi špekulacije, da bi prvi kupci - posredno prek knjižnic tudi država - kupovali po dražji ceni.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) pozdravlja namero zakona, ki želi zavarovati knjigo pred pretirano komercializacijo, podobno tudi Ljudmila Novak (NSi), ki je opozorila, da je področje knjige posebnega pomena, zato je prav, "da knjigo zaščitimo in ji pomagamo". Sprašuje pa se, ali bo ureditev šestih mesecev dovolj dolga za dolgoročne učinke zakona.

Po mnenju Janeza Ribiča (SLS) je zakon neškodljiv, ni pa prepričan, da bo uresničil pričakovane cilje predlagatelja.

Po besedah Jožefa Jerovška (SDS) pa zakon prinaša zgolj to, "da bomo povsod po Sloveniji dobili knjigo za isti denar", pri tem pa dvomi, da je zakon tudi koristen. Dvomi tudi, da bodo zaradi zakona knjige cenejše. Opozoril je še, da zakon posega v svobodno gospodarsko pobudo ter da omejuje prosto določanje cen na trgu. Boji se še, da bo zakon ščitil predvsem velike založnike in knjigotržce, ki bodo vsem določali ceno. Zato, kot je napovedal, v SDS-u zakona ne bodo podprli.