Bosworth izčrpno izriše Mussolinija kot lažnega intelektualca in impulzivnega hujskača, ki se vztrajno vzpenja, ustvarja o sebi mit, brutalno vlada in klavrno konča, bralcu pa odpre vpogled v ozadje njegovega intimnega in političnega življenja ter vzvode fašistične ideologije, ki je pognala v smrt milijon ljudi, so zapisali pri založbi.

Kot je uvodoma povedal urednik slovenske izdaje Tine Logar, gre za prevod druge izdaje, ki se močno loči od prve, saj jo je avtor v osmih letih, kolikor je med izdajama minilo, marsikje dopolnil z dodatnimi informacijami. Obenem je po njegovih besedah značilnost knjige ta, da ni zazrta samo v preteklost, ampak odraža sedanjost. Gre za eno redkih knjig, kjer smo Slovenci navzoči v izvirniku, zato ima za nas tudi velik pomen, je dejal Logar.

Jože Pirjevec je pojasnil, da v knjigi spoznamo Mussolinijeve začetke na socialističnem prizorišču, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, pa se je v Italiji levičarsko gibanje razdelilo na dva pola. Prvi so trdili, da se je vojni treba izogniti, drugi pa, da je treba posredovati. Med temi je bil tudi Mussolini.

Slovane označil za barbare
Pirjevec je med drugim povedal, da je Mussolini v Italiji užival veliko podporo, saj se je lotil elitnih slojev, malemu človeku pa je dal več prostora. Prav tako je po njegovih besedah dobro izrabil duševno in finančno stisko tistih, ki so se vračali s fronte in ostali brez dela. Vse to pa je, še posebej pri nas, cepil na močan nacionalizem. Do Slovencev in Hrvatov je nastopil izredno negativno, še preden je prišel na oblast, je poudaril Pirjevec.

Pri tem je izpostavil Mussolinijev govor v Pulju iz leta 1920, ko je Slovane označil za barbare, ki ne smejo imeti pravic. Takšno politiko je Mussolini po prihodu na oblast začel tudi uresničevati, je dejal Pirjevec.

Največ žrtev in prvi, ki so se organizirano uprli
Kot je še poudaril avtor spremne besede, ni imela nobena skupina toliko žrtev v Italiji, kot smo jih imeli Slovenci. Tako Logar kot Pirjevec sta na predstavitvi knjige izpostavila še, da smo bili Slovenci prvi, ki smo se njegovemu režimu na organiziran način uprli. S tem smo se Slovenci po zgodovinarjevem mnenju spremenili v zgodovinski narod, saj smo izkazali voljo in zmožnost upora.

Knjigo sta v slovenščino prevedli Danica Križman in Polona Mesec. Oblikoval jo je Matej Nemec.