Upravni odbor sejma, ki mu predseduje Rudi Zaman, se je letos poigraval z idejo, da bi sejem nekoliko prenovili, a je na koncu, tudi zaradi slabe gospodarske situacije, ki založnikom ne prizanaša, odločil, da ga ohranijo v ustaljenih okvirih. "Odločili smo se, da tisto, kar je preizkušeno, kar se je za sejem izkazalo kot vredno, ponovimo na 27. slovenskem knjižnem sejmu," je pred dnevi na novinarski konferenci povedal Zaman.

Vrata za obiskovalce je sejem odprl danes. Na 1.300 kvadratnih metrih razstavnega prostora je postavljenih več kot 100 stojnic, na katerih 80 večjih in 20 malih slovenskih založb predstavlja svojo knjižno ponudbo. Po Zamanovih besedah se bo v petih sejemskih dneh zvrstilo vsaj 116 spremljevalnih dogodkov, ki bodo knjigo na različne načine približevali bralcem.

V ospredju elektronsko založništvo
Že 27. izdaja SKS-ja pa ima poseben pomen za slovensko založništvo. Na sejmu se bodo namreč uresničili prvi prehodi na elektronski medij pri slovenskih založbah, je omenil vodja Založniške akademije Miha Kovač. Študentska založba bo med drugim predstavila svojo prvo zbirko knjig v elektronski različici, Mladinska knjiga pa bo predstavila svojo prvo aplikacijo za iPad, ki je nastala na podlagi slikanice.

V ospredju letošnje Založniške akademije bosta razlika med analognim in digitalnim branjem ter elektronsko založništvo. O omenjenih temah bo spregovorilo šest evropskih strokovnjakov za knjige in branje. "Zelo pomembno je, da tisti, ki se ukvarjamo z založništvom in s kulturno politiko, vemo, kam se obračajo smernice po svetu in kako se jim moramo doma prilagoditi. Hkrati pa se je treba zavedati, da v vseh segmentih papir nikakor ni in še ne bo za odmet," je poudaril Kovač.

Debate za "bilanco stanja slovenske kulture"
Nad organizacijo Debatne kavarne letos že dvanajstič bdi Luka Novak. Letos bo na programu okoli 30 debatnih srečanj, ki po Novakovih besedah "slikajo bilanco stanja slovenske kulture".

Kar tri debate bodo namenjene e-knjigi in premikom, ki smo jih priča na Slovenskem, aktualna bo tudi debata o usmeritvah slovenske nacionalne kulture v odnosu do knjige, o jezikovni politiki bo spregovoril Marko Stabej, med bolj "pop" vsebinami pa bo kavarna z naslovom Jugoslavija, moja dežela?, na kateri bosta sodelovala Goran Vojnović in Nejc Gazvoda.

Oddih ob pisani besedi in glasbi
Obiskovalci sejma si bodo lahko po ogledu stojnic v drugem preddverju Cankarjevega doma, kjer bo potekal Forum za obiskovalce, oddahnili ob pisani besedi in glasbi ali pa sodelovali pri kateri od delavnic. Vodja foruma Riko Rižnar je dejal, da bodo dopoldnevi namenjeni predvsem mlajšim obiskovalcem, popoldne pa bodo na vrsti resnejše teme. Po besedah vodje kulturnovzgojnih in humanističnih programov v Cankarjevem domu Barbare Rogelj bo letos v sklopu Šolskega knjigosleda knjižni sejem obiskalo 2.500 mladih, ki bodo lahko za nakup izbranih knjig unovčili svoj ček za branje.

V Cankarjevem domu bo Društvo slovenskih pisateljev postavilo pisateljski oder Pokusimo besedo, v sklopu katerega bodo širši javnosti predstavili pomembnejše slovenske literarne nagrade, mladim pa približali mladinske avtorje, ki so bili letos nominirani za nagrado desetnica. V bližini odra bo stala Pisateljska soba, v katero se bo naselila Draga Potočnjak, ki bo sprejemala goste z vseh vetrov.