Direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev ter podpredsednik upravnega odbora letošnjega Slovenskega knjižnega sejma (SKS) Vladimir Kukavica je ob sklepu povedal, da so tudi letos, podobno kot so bili že tudi lani, ko so gostovali na Gospodarskem razstavišču, izjemno zadovoljni z obiskom sejma.

Kot dogodek, ki nima vstopnine, je po njegovih besedah najcenejši sejemski dogodek za razstavljavce v Sloveniji. "Naš sejem ima proračun med 350.000 in 400.000 evri, ob čemer moramo Gospodarskemu razstavišču plačati po ceniku najetih dvoran, samo odri nas stanejo 100.000 evrov. Država prispeva le 7000 evrov," navaja.

Po besedah direktorice Javne agencije RS za knjigo (JAK) Katje Stergar gre pri 7000 evrih za programske razpise za bralno kulturo in literarne prireditve, na katerega se je prijavila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Od leta 2020 so vsako leto prejeli 7000 evrov – za literarno-avtorski del SKS-ja. Za letos so prijavili 35 dogodkov v finančni vrednosti okoli 105.000 evrov, je povedala Katja Stergar.

Poudarila je, da so to le sredstva, ki so jih namenili GZS-ju oz. Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki deluje znotraj GZS-ja. Med drugim so s 4000 evri sofinancirali Pisateljski oder Društva slovenskih pisateljev. Obenem JAK zadnja leta v okviru SKS-ja sofinancira tudi Založniško akademijo, letos so ji namenili 5000 evrov.

Skrb za velike in male založbe
Tako je JAK za celoten SKS namenila 50.000 evrov, od tega je šlo 34.000 evrov neposredno za založnike. Sredstva so razdelili prek posebnega poziva, ki so ga objavili in je bil namenjen, kot je poudarila Katja Stergar, vsem založbam – velikim in malim, ki so se predstavile na SKS-ju.
Vsaki založbi 1000 evrov

Odločili so se za pavšalni način in vsaki založbi, ki se je pravočasno prijavila za poziv, dodelili 1000 evrov. Pri pozivu se sredstva razdelijo po času prispetja prošnje. "Na voljo smo imeli sprva 30.000 evrov, potem smo dodali še 4000 evre in jih razdelili, dokler sredstva niso pošla," je pojasnila Stergar. Poziv ni bil odprt za distributerje, omejitev pa je bila tudi, da ima prijavitelj med opisanimi dejavnostmi registrirano založništvo. Poziv je bil tako odprt tudi za samostojne podjetnike.

Iskanje čim večje pestrosti založb
Ob tem je direktorica JAK-a povedala, da se na agenciji zavedajo, da udeležba na sejmu založbam predstavlja velik strošek, zlasti manjšim, zato so se tudi odločili za omenjeni poziv. Želijo si čim večje pestrosti, ki jih prinaša veliko število založb, tudi majhnih, ki bi jim želeli omogočiti enakopravnejši položaj ob boku velikih.