Oglas
Pod vodstvom prevajalke in literarne raziskovalke Simone Škrabec je namreč potekala okrogla miza Kdo sliši sosedovo zgodbo?, katere udeleženci so spregovorili o odnosih med državami. Književniki, ki so se v zgodovini že večkrat izkazali kot avtorji idealističnih predstav o oblikovanju prihodnje družbene ureditve, so bili tokrat precej črnogledi.
Dva primera, ki sta prizadela SlovenijoUgotovili so, da je Prešernov verz "ne vrag, le sosed bo mejak" v večini primerov zgolj utvara, izraelska zgodovinarka in esejistka Idith Zertal pa je kot izvor slabih meddržavnih odnosov izpostavila nesposobnost samokritičnosti, ki zaznamuje večino ljudi. Podobnega mnenja je bila tudi Tatjana Gromača, ki je Zertalino ugotovitev prenesla na primer odnosov med Hrvaško in Slovenijo. Eden izmed sklepov okrogle mize je tako bil, da je težko slišati sosedovo zgodbo, če nisi sposoben prisluhniti niti svoji.
Na okrogli mizi so izpostavili še eno zgodbo o slabih odnosih med dvema narodoma, ki je Slovencem še predobro znana. Avstrijski profesor, urednik in mirovnik, Werner Wintersteiner, je tako kot primer slabih medsosedskih odnosov izpostavil avstrijsko predvolilno kampanjo, ki skuša uspehe 'skuhati' s pomočjo nič kaj 'plemenitih sestavin'. Med temi prednjačita zlasti valjenje krivde na druge in ustvarjanje grešnih kozlov. V avstrijskem primeru je vloga zadnjih omenjenih seveda namenjena slovenski manjšini na Koroškem.
Razcepljena mnenja o vlogi mladih
Udeleženci razprave se niso strinjali o vlogi mlade generacije pri oblikovanju novih (boljših) odnosov med državami. Medtem ko nekdanji vileniški nagrajenec Karl-Markus Gauss meni, da so mlajše generacije, ki se pogosto učijo tujih jezikov, strpnejše do sosedov, je Tatjana Gromača tudi tu zavzela vlogo razočarane humanistke, kot se je predstavila. Gromača je namreč dejala, da je kot profesorica filozofije in etike na eni izmed zagrebških šol v roke dobila številne spise, ki so izkazovali nagnjenost k nasilnemu vedenju in k sprejemanju rasističnih prepričanj med mladimi.
Zaradi zatekanja k navajanju osebnih izkušenj in resničnih primerov sovraštva med narodi okrogla miza ni popolnoma dosegla svojega namena. Prvotno je bilo namreč srečanje zamišljeno kot razprava za oblikovanje teoretičnih izhodišč o dojemanju lastne identitete in odnosa do drugih narodov, pogovor pa je bolj ali manj zastajal v realnosti in ni ponudil večjih miselnih tvorb.
Simpozij o zgodovini in njenih literarnih žanrih
Kot del 21. mednarodnega literarnega festivala Vilenica se je v Lipici že četrto leto zapored začel dvodnevni mednarodni komparativistični simpozij. Osrednja tema simpozija je letos Zgodovina in njeni literarni žanri.
Na simpoziju bo predvidoma spregovorilo 10 domačih in tujih gostov, ki bodo razmišljali o sodobnem stanju zgodovinskega relativizma v literarnih žanrih z vidika teoretskih konceptov in avtopoetik ustvarjalcev pri temah, kot so geneza zgodovinskih literarnih žanrov, razmerje med njimi, političnimi ideologijami in nacionalnimi mitologijami ter aktualizacija zgodovinskih literarnih žanrov v gledališču in filmu.
Za temo Zgodovina in njeni literarni žanri so se letos odločili iz treh razlogov. Zadnje čase je raziskovanje literature v družbenem kontekstu izredno priljubljeno, lahko bi bilo tudi mogoči izhod iz krize literarne zgodovine. Tema letošnjega simpozija se tudi "prilega" izhodiščnemu konceptu Vilenice, ki je nastala kot odgovor na družbeno dogajanje sredi 80. let, ko se je začel propad komunizma v Vzhodni Evropi. Tretji razlog za izbrano temo pa so raziskave v slovenski komparativistiki, ki jih zanima družbena vloga slovenske literature oziroma problematizirajo t. i. kulturni sindrom, ki predpostavlja, da je slovenska literatura pred osamosvojitvijo odigrala pomembno vlogo. Kolokvij pripravljajo Slovensko društvo za primerjalno književnost, oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na FF-ju in Društvo slovenskih pisateljev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje