Tintin, stripovski lik nadobudnega novinarja, ki se med raziskovanjem skoraj vsake zgodbe zaplete v to ali ono nevarno dogodivščino, iz katere se reši s pomočjo lastne iznajdljivosti, praznuje 80 let. Prvič se je pojavil januarja 1929, ko sta z kužkom Snowyjem (Snežkom), s katerim sta bila od takrat dalje nerazdružljiva, obiskala tedanjo Sovjetsko zvezo. Tintinove prigode so doživele številne objave (po svetu je bilo prodanih že 230 milijonov izvodov) in so vir navdiha najrazličnejšim umetnikom, pisateljem in režiserjem. Po raziskavi francoskega časopisa Le Monde se je Tintin znašel na seznamu imen, ki so najbolj zaznamovala 20. stoletje (v družbi Aldousa Huxleyja, Aleksandra Solženicina in Anne Frank).

Tintin, "pogruntavščina" belgijskega umetnika Georgesa Remija - bolj je znan pod psevdonimom Hergé - namreč pooseblja vsesplošne vrednote: večno mlad, pošten, neutrudljiv raziskovalni novinar se bojuje proti krivicam vseh vrst. Zaradi svojega dela potuje po vsem svetu, kar je očitno že iz naslovov epizod (Tintin v Kongu, Ameriki, Tibetu itd.), in opozarja na razmere na posameznih območjih. Treba je povedati, da so prve stripe mnogi kritizirali, češ da se naslanjajo na rasne stereotipe in poveličujejo evropski kolonializem. Hergé je pripombe vzel na znanje in sredi tridesetih let svojim zgodbam vdihnil bolj humanistično sporočilo.

Tintin in Snowy sta se prvič pojavila 10. januarja 1929 v mladinski tedenski prilogi Le Petit Vingtieme, leto pozneje pa so že objavili prvo knjigo stripov z naslovom Tintin v deželi Sovjetov. Leta 1934 je sledila knjiga Tintin v Ameriki. Od leta 1946 so se Tintinove dogodivščine pojavljale v tedniku, imenovanem Tintin (Kuifje v nizozemščini). Zadnja Tintinova dogodivščina Tintin in razbojniki (Tintin et les Picaros) je bila objavljena leta 1976.

Tintin bo "Billy Eliott", njegova nemezis pa novi 007.
Leta 2011 v kinematografe prihaja nova filmska priredba dogodivščin o Tintinu v 3D-različici, lotil se je je nihče drug kot tandem dveh morda največjih (ali pa vsaj najbolj donosnih) režiserjev naše dobe - Steven Spielberg in Peter Jackson. Snemanje visokoproračunskega (130 milijonov dolarjev) The Adventures of Tintin: Secret of the Unicorn se je začelo 26. januarja; režira ga Spielberg, producenta pa sta poleg njega še Jackson in Kathleen Kennedy. Tintina bo igral Jamie Bell, ki se ga verjetno spominjate iz King Konga, predtem pa iz Billyja Eliotta, filma o dečku iz tradicionalnega delavskega okolja, ki si v življenju ne želi drugega kot plesati balet. Seveda ni dobre zgodbe brez negativca; tukaj bo to Red Rackham (Daniel Craig), igralsko zasedbo pa zaokrožujejo še Andy Serkis, Simon Pegg, Nick Frost, Gad Elmaleh, Toby Jones in Mackenzie Crook.

Od preprostega razvedrila do družbene kritike
Georges Remi (1907-1983) je študiral na collegeu Saint-Boniface, kjer pa se je, kot je sam dejal, "na smrt dolgočasil". Leta 1921 se je pridružil skavtom. Verjetno so njegova prva dela objavljena prav v skavtskih revijah. Po koncu študija se je Herge zaposlil pri belgijskem časopisu Le Vingtieme Siecle, kjer je Tintin doživel tudi prvo objavo.

Med drugo svetovno vojno je Herge ostal v Belgiji in delal pri časopisu Le Soir. V delih, nastalih v tem obdobju, na primer v Modrem lokvanju (Le Lotus Bleu), lahko bralec začuti njegov skepticizem do totalitarnih sistemov. Kljub temu se je moral Hergé po vojni braniti z današnje perspektive neutemeljenih obtožb kolaboracije z nacisti.

A. J.