Leta 1988 je namreč izšel Rushdiejev roman Satanski stihi, ki jo je del islamskega sveta razumel kot nespoštljiv opis dejanj preroka Mohameda. In tako je na začetku leta 1989 iranski nacionalni radio v Teheranu na svojih valovih predvajal naslednji Homeinijev poziv: "Obveščam pogumne muslimane sveta, da je avtor Satanskih stihov, knjige, ki je napisana, objavljena in uperjena proti islamu, njegovemu preroku in Koranu, skupaj z vsemi uredniki in založniki, ki so poznali njeno vsebino, obsojen na smrt.

Pozivam vse muslimane, kjer koli so, naj ga ubijejo brez odlašanja, tako da si nihče več ne bo dovolil žaliti prepričanja muslimanov. Kdor ob tem izgubi življenje, bo veljal za mučenca po božji volji. Če ima kdo dostop do avtorja in sam ne more izvršiti fatve, ga pozivam, da o tem obvesti tiste, ki to zmorejo."

Fanatizmu še kar ni konca
Šele v tem tednu, se pravi 27 let po razglasitvi fatve, je iz Švedske akademije prišlo sporočilo za javnost, v katerem so obsodili grožnje s smrtjo, usmerjene v danes 68-letnega pisatelja.

V sporočilu kritizirajo tudi dejstvo, da je okoli 40 iranskih državnih medijev pred kratkim sporočilo, da so pripravljeni prispevati okoli 537.000 evrov kot nagrado za Rushdiejevo glavo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V lanskem letu pa je Iran tik pred zdajci odpovedal svojo udeležbo na frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem je bil Rushdie častni gost. Ministrstvo za kulturo je odpoved utemeljilo s pojasnilom, da je pisatelj v islamskem svetu osovražen, saj "piše knjige, ki so žaljive do islama". Rushdie pa je na novinarski konferenci ob začetku sejma o položaju pisateljev povedal: "Njihova življenja je mogoče uničiti, njihova dela pa obstanejo. A to ni nobena tolažba, ko si mrtev." Takrat je dodal še: "Omejevanje svobode govora ni le cenzura, je tudi napad na človekovo naravo."

27 let prepozen odziv?
"Smrtna kazen in razpisana denarna nagrada očitno kršita mednarodno pravo," piše v izjavi akademije. "Dejstvo, da je bila smrtna kazen izrečena kot kazen zaradi literarnega dela, je tudi huda kršitev pravice do svobode izražanja." Rushdiejev predstavnik za stike z javnostmi pa je še isti dan sporočil, da pisatelj ni na voljo za odziv glede izjave članov akademije.

Po poročanju medijev naj bi bila akademija leta 1989, ko je bila razglašena ta fatva, močno razdeljena glede tega, kako se odzvati na nastali položaj. Tako naj bi dva od 18 dosmrtno izvoljenih članov iz protesta bojkotirala takratno srečanje komiteja za Nobelove nagrade, ker se je akademija odločila proti javno izraženi kritiki.