Ali Smith je literarno pot začela z dramatiko, danes pa predava v Edinburghu. Foto:
Ali Smith je literarno pot začela z dramatiko, danes pa predava v Edinburghu. Foto:
Tash Aw
V Tajpeju rojeni Tash Aw je pognal korenine na stari celini.
Umetniška kritičarka Hilary Spurling je napisala že celo vrsto biografij; Matissova je izšla kar v dveh delih.

Škotska pisateljica Ali Smith je v literarnih krogih bolj ali manj neznano ime, čemur pa je prestižna literarna nagrada v trenutku naredila konec. Strokovna žirija je o njenem romanu The Accidental (Naključno) zapisala, da je "od prve strani dalje čudovito napisano delo, ki iz bralca izvablja tako solze kot smeh." Zgodba romana The Accidental, ki je bil nominiran tudi za bookerjevo nagrado leta 2005 - ki pa je šla nato v roke Johna Banvilla -, opisuje poletje v Norfolku, kot ga doživlja 12-letno dekle.

Poleg pet tisoč funtov, ki pripadajo zmagovalcem v vseh petih glavnih kategorijah, avtorici knjige leta whitbread prinese še dodatnega četrt milijona angleških funtov.

Rushdie in Nick Hornby ostala praznih rok
Ali Smith pred razglasitvijo odločitve žirije ni veljala za favoritko. Naslov najboljšega romana so mnogi že videli v rokah enega od dveh slovitejših nominirancev, Salmana Rushdieja (izdal je roman Shalimar The Clown) ali Nicka Hornbyja z delom A Long Way Down. Več možnosti so pripisovali celo manj znanemu Christopherju Wilsonu in njegovemu romanu The Ballad of Lee Cotton. Letos se je v vseh kategorijah skupaj za nagrade potegovalo rekordnih 476 del.

Pridih tropske eksotike v najboljšem prvencu
Tash Aw, pisatelj malezijskega rodu, ki se je v Veliko Britanijo priselil šele v času študija, je za svoj roman The Harmony Silk Factory dobil priznanje za najboljši knjižni prvenec. Aw, ki med svoje vzornike prišteva velike pripovedovalce zgodb, Flauberta, Faulknerja in Nabokova, je svojo zgodbo postavil v romantično oddaljen kraj in čas ter zasleduje mlado žensko, ki se mora v 30. letih 20. stoletja sama prebijati skozi malezijsko džunglo.

Zlesti pod kožo Matissu in ponovno oživeti Iliado
Najbolje se je v tujo kožo vživela Hilary Spurling, ki je s knjigo Matisse The Master dobila nagrado za najboljšo biografijo (pri delu je imela dostop do zasebne korespondence slikarjeve družine, raziskave in pisanje pa sta ji vzela kar petnajst let). Christopher Logue je z zbirko Cold Calls postal pesnik, ki se je najbolj dotaknil žirije. Delo je peti (in predzadnji) del obsežnega projekta, ki pomeni nekakšno novodobno lirsko parafrazo Homerjeve Iliade.

Večna mladost še vedno pritegne mlade bralce
Kate Thompson je v kategoriji otroške literature pretrgala vladavino trikratne zmagovalke Geraldine McCaughrean, kar ji je uspelo z zgodbo The New Policeman, v kateri s potovanjem v deželo večne mladosti slika svetove, ki bi bili pisani na kožo Petru Panu ali Piki Nogavički.

Literarno nagrado whitbread je, zanimivo, daljnega leta 1971 ustanovila veriga restavracij in hotelov z istim imenom, ki pa namerava 24. januarja (takrat bo izbran skupni zmagovalec vseh kategorij), svojo vlogo mecena opustiti, ker se jim ne zdi več dovolj finančno donosna.