Novi predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Marij Čuk je bil izvoljen z veliko podporo. Od skupno 65 glasovnic je podporo prejel na 64 glasovnicah, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Njegov mandat bo trajal do 12. decembra 2026, ko se bo iztekel trenutni mandat aktualnih organov društva. Čuk je sicer od 12. decembra 2023 član upravnega odbora DSP-ja.
Leta 1952 rojeni Marij Čuk je v kratkem programu dela do leta 2026, ki obsega osem točk, kot prvo točko navedel povezovanje pisateljskega teritorija v skupni slovenski prostor. Navedel je tudi prisotnost v javnosti z odzivi predvsem na področju jezika, kulturne politike, podpore knjigi in človekovih pravic, usmerjanje dela in vsebine mednarodnih prireditev društva ter vključevanje na prireditve drugih ustanov.
Za poglobitev stikov z državnimi ustanovami in ministrstvi
Čuk je v program dela predsednika društva uvrstil tudi prvenstvo slovenščine na vseh ravneh, nadaljevanje izjemnega dela predsednika Dušana Merca na finančnem področju, poglobitev stikov z državnimi ustanovami in ministrstvi, izpeljavo vseh zadanih nalog in projektov, posodobitev ter uskladitev teh ter kot osmo točko skrb za prepoznavno podobo DSP-ja v medijih in javnosti.
Merc je s položaja predsednika DSP-ja odstopil septembra letos, ob čemer ni navedel razlogov za odstop. Pisatelj in učitelj, znan tudi kot dolgoletni ravnatelj ljubljanske OŠ Prule, je takrat povedal, da si bo mandat zapomnil kot član društva in kot tisti, ki je bil pet let na čelu društva. Dodal je, da ni prispeval k novim oblikam delovanja društva, ki pa ga zapušča urejeno in finančno dobro stoječe.
Tretji zaporedni odstop predsednika
Dušan Merc je bil predsednik društva od maja 2019, z odstopom pa se je pridružil predhodnikoma Ivu Svetini in Aksinji Kermauner, ki sta prav tako predčasno končala predsedniški mandat. Člani DSP-ja so Merca za novega predsednika izvolili na izrednem občnem zboru maja 2019, potem ko je s položaja odstopila njegova predhodnica. Merc je bil na čelu društva najprej do decembra 2020, ko je kot edini kandidat dobil prvega od dveh zaporednih triletnih mandatov. Drugega je nastopil decembra 2023.
V prostorih DSP-ja je zaživela nova knjigarna
Nova knjigarna, poimenovana po književnici in skladateljici Josipini Urbančič Turnograjski, je odprla svoja vrata na centru DSP-ja v Ljubljani. To ne bo klasična knjigarna določene založbe, pač pa bodo v njej lahko prostor dobile založbe, ki nimajo knjigarne v Ljubljani. Knjigarna bo odprta v času uradnih ur DSP-ja, v njej pa načrtujejo različne dogodke v podporo gostujočim založbam. V DSP-ju ne pričakujejo, da bi založbe imele velike dobičke od tovrstnega gostovanja, bolj se jim zdi pomembno, da prostor odprejo za druženja in srečevanja ob knjigah. Ob tem pozivajo zainteresirane založbe, da se jim javijo za morebitno gostovanje v prihodnjih mesecih oziroma letih.
Poleg ponudbe knjig posamezne gostujoče založbe bodo v knjigarni naprodaj tudi knjige hišnih društev – izdaje Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih književnih prevajalcev in Slovenskega centra PEN. Knjigarna bo tako, kot predvidevajo na DSP-ju, zanimiva tudi za tujce, saj pisateljsko društvo v knjižni zbirki Litterae Slovenicae izdaja dela slovenskih avtorjev, prevedena v tuje jezike. Na voljo bodo med drugim tudi zbirka vileniških nagrajencev, antologije, zborniki in druge priložnostne publikacije DSP-ja.
Kot prvi založbi bodo do marca gostili Mladiko in Založništvo tržaškega tiska, pozneje pa še druge. Za zamejski založbi so se odločili, ker, kot so zapisali v vabilu na današnje odprtje, "opravljata dragoceno spoznavalno in informativno vlogo ter v zamejstvu delujeta kot posrednik med kulturama". Knjigarno bosta drevi odprla Dušan Merc in Marij Čuk ob pozdravnem nagovoru predstavnikov obeh založb, sledil bo literarni nastop članic in članov DSP-ja iz Furlanije - Julijske krajine, še piše v vabilu.
Na gradu Turn pri Preddvoru rojena Josipina Toman (Urbančič) Turnograjska (1833–1854) velja za prvo slovensko pisateljico in skladateljico. Ustvarjati je začela pri 17 letih. Napisala je skoraj 40 povesti, največ kratkih zgodovinskih, pisala je tudi pesmi. Pogosto je segala po motivih iz slovanske ali obče zgodovine. Njena dela so bila kljub njeni zgodnji smrti pozneje vzor marsikateremu slovenskemu pisatelju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje