Od ustanovitve tega oddelka pa do danes je pri Slovenski kinoteki izšlo nekaj več kot 120 knjižnih izdaj in katalogov, skupaj z izdajami kinotekinih "predhodnikov" - Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja ter Dvorane Kinoteke - ima raziskovalno-založniški oddelek v svojem naboru okoli 200 različnih naslovov.

Nekoč prezrta metodologija filmskih študij
Fenomenologija filma: tradicije in novi pristopi v slovenskem prevodu prinaša sedem filmsko-filozofskih esejev vodilnih tujih avtoric in avtorjev na področju fenomenologije filma v izboru Polone Petek in s spremno besedo filmskega teoretika ter pedagoga Igorja Koršiča. Tako so se v knjigi znašla besedila Mauricea Merleau-Pontyja, Dudleyja Andrewja, Allana Casebiera, Vivian Sobchack, Laure U. Marks, Malin Wahlberg in Daniela Framptona. Prevodi so delo Petkove, Polone Glavan in Aleksandre Rekar.

Zbornik predstavlja fenomenologijo kot enega temeljnih pristopov, ki je še pred nekaj deset leti veljal za marginalno oziroma prezrto metodologijo filmskih študij. Vendar v zadnjem času odločneje vstopa v ospredje globalnega raziskovanja filma. Po upadu popularnosti semiotičnih, strukturalističnih in psihoanalitskih pristopov, ki so prevladovali v sferi filmskih ved, fenomenološka usmeritev vpeljuje vnovičen razmislek tako o epistemologiji in estetiki filma, kakor tudi o temeljnih pristopih same misli o filmu.

Siva ekonomija v filmskem svetu
Ramon Lobato je raziskovalec neformalnih filmskih industrij in medijev pri Inštitutu za družbene vede na Swinburnovi Univerzi v Melbournu. Njegova knjiga Sive ekonomije filma: kartiranje neformalne filmske distribucije odkriva globalne filmske pokrajine, ki ostajajo v prevladujočih obravnavah in zgodovinah navadno spregledane – področja neformalnih oblik proizvajanja, kroženja in gledanja filmov ter avdiovizualnih medijev na splošno.

Za urejenim in enoličnim pročeljem komercialnih multipleksov, mestnih kinov, digitalnih medijskih kanalov ter režimov intelektualne lastnine, ki v razvitem svetu zamejujejo aktualni horizont filmske kulture, obstaja druga, globalna realnost, ki je v svoji vsakdanji, banalni obliki veliko bolj kaotična in kompleksna.

Pričujoča študija, ki je izšla v slovenskem prevodu Maje Lovrenov, kartira industrijsko dinamiko tovrstnih filmskih omrežij in krogotokov na lokalni ravni, od spodaj navzgor, od Los Angelesa do Lagosa, od Melbourna do Ciudáda de Méxica, in pri tem prepričljivo demonstrira, kako vse te neformalne, nelegalne in piratske ekonomije v konstelacijah poznega kapitalizma niso neki obroben, zanemarljiv in enoznačen pojav.

O mrzličnem arhiviranju na področju filma
Jacques Derrida, eden osrednjih filozofov 20. stoletja, v knjigi Arhivska mrzlica: freudovski vtis premišljuje koncept arhiva, pri čemer v izhodišču izhaja iz dela Sigmunda Freuda, a tudi iz analize judovske mitologije in kritičnih zarez v komunikacijske tehnologije konca 20. stoletja.

V delu, ki je obenem filozofska meditacija na temo spomina, religije in tehnologije, Derrida podaja lucidno ter hkrati provokativno branje ideje arhiva in arhiviranja skozi njene zgodovinske in epistemološke transformacije. Pomemben poudarek razprave je v obravnavanju pogojev in učinkov tehnologij vpisovanja, ki segajo vse od klinopisa do elektronske pošte, zlasti v njihovem razmerju do psihičnih mehanizmov in do samih praks arhiviranja.

Delo, ki je nastalo leta 1995, torej v zgodnjih dneh sodobnih informacijskih tehnologij, ostaja eden najbolj kritičnih in natančnih premislekov o moči, politiki ter tehnologiji arhiva kot zgodovinske ideje, in kot hkrati konkretne, materialne prakse ter institucije sodobnega sveta. Kot takšno ostaja tudi v središču razprav – ne le tistih, ki se dotikajo filozofije in etike (filmskega) arhiviranja kulturnih stvaritev, temveč tudi tistih, ki premišljajo širši družbeni pomen arhivov v času globokih družbenih ter tehnoloških sprememb. Knjigo je prevedla Katja Kraigher.