V Galeriji Kresija se je decembra 2021 odprla razstava ob 60. obletnici izida prvega Asterixa. Galskega junaka sta med slovenske bralke in bralce pripeljala Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit. Foto: BoBo
V Galeriji Kresija se je decembra 2021 odprla razstava ob 60. obletnici izida prvega Asterixa. Galskega junaka sta med slovenske bralke in bralce pripeljala Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit. Foto: BoBo
Sorodna novica Za originalno ilustracijo Asterixa iztržili več kot milijon evrov

Laurent Le Bon, predsednik francoskega nacionalnega središča za umetnost in kulturo Centre Pompidou, je pretekli mesec za časnik Le Monde napovedal, da bo muzej začel odkupovati originalne stripe za svojo zbirko. S tem bodo simbolično počastili v Parizu dolgo zapostavljeno obliko umetnosti, čeprav je Francija na področju stripa ena od treh svetovnih velesil. Stripe bere 90 odstotkov Francozov, mlajših od 14 let, in skoraj osem milijonov ljudi v Franciji vsako leto kupi strip.

Strip Asterix bo oktobra letos praznoval 65 let od prve objave
Kulturno-umetniški center bo za original najbolj znanega francoskega stripovskega junaka verjetno moral odšteti visoke vsote. Originalno ilustracijo za naslovnico stripa Okrog Galije z Asterixom so na dražbi leta 2017 prodali za rekordnih 1,4 milijona evrov, čeprav je pariška dražbena hiša Drouot pričakovala, da bo zanjo iztržila največ 200.000 evrov.

Danes je kljub menjavi scenarista in risarja, ki sta serijo zagnala, drugi najbolj prodajani strip na svetu. Leta 2015 je bil 36. zvezek Asterixa z 1,6 milijona prodanih izvodov v Franciji celo najbolje prodajana knjižna izdaja. Prodajni uspeh stripa gre razložiti tudi s tem, da ima satirično pripovedovanje zgodb v slikah v Franciji že zelo dolgo tradicijo.

René Goscinny in Albert Uderzo (na fotografiji levo) sta zamisel o galskem junaku Asterixu dobila leta 1959, ko sta snovala novo stripovsko serijo za uvodno številko revije Pilote. Foto: AP
René Goscinny in Albert Uderzo (na fotografiji levo) sta zamisel o galskem junaku Asterixu dobila leta 1959, ko sta snovala novo stripovsko serijo za uvodno številko revije Pilote. Foto: AP
Sorodna novica Asterix, ob katerem moramo tokrat omeniti še abrahama

Na voljo v 116 jezikih, tudi v latinščini
Serija stripov Asterix je delo pisca Reneja Goscinnyja, ki je umrl leta 1977, in ilustratorja Alberta Uderza, ki je preminul leta 2020. Prvič je bila njuna podoba neustrašnega Galca objavljena 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, dve leti pozneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak. Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov, a je serija stripov hitro zaslovela. Od takrat je izšlo že 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in narečij, v skupni nakladi več kot 385 milijonov izvodov. Da bi si lažje predstavljali to količino, ni odveč podatek, da vsi izvodi skupaj tehtajo približno 13.512 ton, kar bi tudi Obelix težko dvignil.

Strip je izdelek, ki ga Francija uspešno izvaža v tujino, še posebej zato, ker je francoščina za angleščino drugi najbolj prevajani jezik na svetu. Asterix je tudi edini francoski strip, ki se lahko pohvali s prevodi v več kot sto jezikov in narečij. Njegova priljubljenost je privedla celo do prevoda v latinščino. O Asterixu in njegovih prigodah je bilo posnetih tudi več filmov, od tega devet animiranih. Poleg tega je po Asterixu poimenovan tudi prvi francoski satelit, ki je bil v vesolje izstreljen leta 1965.

Kultni strip, poln humorja, ironije in domislic, ni zasvojil samo mladih, ampak tudi odrasle. Na fotografiji je trenutni ustvarjalni dvojec: scenarist Jean-Yves Ferri (levo) in risar Didier Conrad. Foto: Reuters
Kultni strip, poln humorja, ironije in domislic, ni zasvojil samo mladih, ampak tudi odrasle. Na fotografiji je trenutni ustvarjalni dvojec: scenarist Jean-Yves Ferri (levo) in risar Didier Conrad. Foto: Reuters
Sorodna novica Francoska karikatura kot "realna podlaga moderne dobe"

Uderzo: "Nimam pojma, zakaj deluje tako dobro"
Serija govori o neukrotljivi galski vasi in njenih prebivalcih, ki jo Rimljani na vse načine neuspešno oblegajo. Prebivalci majhne galske vasi se mogočnim Rimljanom uspešno upirajo zaradi čarobnega napoja, ki ga vari vaški vrač Panoramix. René Goscinny in Albert Uderzo sta navdih za strip poiskala v francoski zgodovini. "Prijatelja sta se iz šolskih dni spomnila imena Vercingetorix in se odločila, da bosta svoje like zasnovala na Galcih. Za Galce sta izbrala imena, ki se končujejo na 'ix', kot sta Asterix in Obelix, za Rimljane pa imena, ki se končujejo na 'us', in imena mest, ki se končujejo na 'um'. Ta domiselna konvencija glede poimenovanja je postala del značilnega sloga te serije," piše na uradni spletni strani Asterixa.

"Razprave o kakovosti Asterixovih stripov imajo že dolgo zgodovino in so se začele že s smrtjo Goscinnyja, saj so številni tožili, da sicer odličnemu risarju pero ne teče tako galantno, kot je Goscinnyju. Posebej naj bi se to odrazilo v humornih odlomkih. Prve zgodbe je odlikoval še posebej subtilen humor, v katerem je Goscinny skušal izraziti posebne karakterne značilnosti galskega plemena na eni ter Rimljanov na drugi strani. Obenem pa je knjige zaznamoval poudarjeno francoski smisel za humor, v tem pa se je Asterix navsezadnje razlikoval od drugih svetovno uspešnih stripov. Pozneje se je pod Uderzovo taktirko humor vedno bolj 'umirjal', postajal je vse bolj vsesplošen, splošno razumljiv, zato pa tudi dosti manj iskriv," je o prepoznavnosti stripa pred leti zapisala Polona Balantič.

Potujočo razstavo Asterix – rojstvo stripa dopolnjujejo različne izdaje stripa v slovenskem jeziku. Foto: BoBo
Potujočo razstavo Asterix – rojstvo stripa dopolnjujejo različne izdaje stripa v slovenskem jeziku. Foto: BoBo

Asterix in Obelix že dolgo tudi v slovenščini
Serija stripov o Asterixu je priljubljena tudi v Sloveniji. Vsak album prodajo v približno 1500 izvodih, je povedal Vlado Grlica iz založbe Graffit, ki ima pod svojim okriljem tudi Luckyja Luka in Garfielda.

Poleg tega je v zadnjih letih v Sloveniji gostovala tudi potujoča razstava Asterix – rojstvo stripa, ki jo je pripravila francoska založba Editions Albert Rene in je že obiskala številna evropska mesta. Slikovno gradivo na razstavi prikazuje "likovni razvoj, ki ga je med svojo dolgo potjo od leta 1959 do danes doživel še vedno najpopularnejši junak evropskega stripa," so zapisali ob razstavi.