Sorodna novica Nobelova nagrada za književnost za Louise Glück pozitivno presenečenje

Ob nedavni razglasitvi letošnje nobelovke za literaturo Louise Glück bo gostja sredne oddaje Literarna matineja na 3. programu Radia Slovenija Nada Grošelj. V ospredju bo razmislek o tem, kako so se skozi čas spreminjala razumevanje Nobelove oporoke in s tem merila, ki jih mora izpolnjevati dobitnik literarne nagrade. Eno izmed osrednjih vprašanj oddaje bo, na čem vse so temeljile odločitve za Nobelove nagrajence, hkrati pa bo voditeljica Tina Kozin Nado Grošelj povprašala tudi o tem, kako in v kolikšni meri se je švedski akademiji oziroma njenemu odboru za literarne nagrade pri izbiranju uspelo izogniti politizaciji nagrade.

Sorodna novica Sto let koroškega plebiscita: zeleno veselje in bela žalost

Literarni odmev koroškega plebiscita
"Plebiscit je minil. Kakor je bilo pričakovati po razpoloženju ljudstva, je glasovanje prineslo večino glasov republiki Avstriji. /…/ Veselju zmagovalca se je odzvala prepadenost in nevolja premaganca. Jugoslovani-Slovenci niso mogli razumeti, kako da so v pokrajini, ki je bila v ogromni večini slovenska, doživeli takšen neuspeh."

Tako v knjigi Med nebom in peklom zapiše Peter Mohar. V okviru zaznamovanja sobotne 100. obletnice koroškega plebiscita smo odlomek iz dela v interpretaciji Danijela Malalana uvrstili v nedeljsko oddajo Spomini, pisma in potopisi. Peter Mohar, popoln samorastnik, ki je končal samo ljudsko šolo, je knjigo Med nebom in peklom izdal leta 1986, tri leta pred svojo smrtjo. V njej je slikovito popisal svoje življenje v plebiscitnem letu 1920, ko je imel komaj 21 let. Še prej, kot 16-leten, se je Mohar ob napadu Italije na avstro-ogrsko monarhijo javil v vojsko, konec vojne dočakal v ujetništvu in se na prelomu med letoma 1919 in 1920 vrnil domov na Koroško, v Dobrlo vas.

Nato se je kot hlapec zaposlil v nekaj kilometrov oddaljeni vasici Spodnji Podgrad pri Škocjanu v slovenski, a nemškutarski družini. Njegova pripoved teče od začetka zaposlitve do skoraj konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev, povsem nasprotna obljubam, danim pred plebiscitom. Zanimiv je podatek, da je bilo v Moharjevi škocjanski občini po štetju leta 1910 slovensko govorečih 85 odstotkov prebivalcev, v Dobrli vasi celo 88 odstotkov. Vseeno pa je Jugoslavija pri plebiscitu dobila le nekaj več kot 45 odstotkov glasov.

Sorodna novica Nagrada Commonwealtha za ...

Objubilejni portret Kate Grenville
"Najzanimivejši deli zgodovine so najbrž tisti, ki manjkajo," je ob neki priložnosti zapisala pred sedemdesetimi leti rojena avstralska pisateljica Kate Grenville, "in te vrzeli običajno zapolni literatura." Navsezadnje to delno drži tako za delo Petra Moharja kot tudi za literaturo avtorice citata. Kate Grenville je napisala devet romanov in zbirke kratkih zgodb, v katerih se je večinoma ukvarjala z življenji ljudi z obrobja, posebneži ali anonimneži, ki se bojujejo za svoj prostor na svetu. V slovenščini lahko beremo njen roman Skrita reka, za katerega je dobila pisateljsko nagrado Commonwealtha in prišla v ožji izbor za bookerja, v nedeljski oddaji Literarni portret pa bomo njeno pisavo bolje spoznali prek romanov Lilianina zgodba in Želja po popolnosti, za oba je prejela nagrado orange. Oddajo pripravlja Katarina Mahnič, odlomke v njenem prevodu pa interpretirata igralki Stannia Boninsegna in Nina Valič.

Poezija v Večernih nokturnih
"S pisalom potegneš črto čez list, da zakrvavi. Prisloniš se in zaznaš učinek nastajajoče pesmi. Njeno pokrajino objameš v celoti in potem ugotoviš, da si na neki drugi strani lista," beremo v pesniškem ciklu Kupola pesnika, esejista in literarnega pedagoga Davida Bedrača. Cikel v interpretaciji dramskega igralca Lovra Finžgarja lahko premierno slišite v nedeljskem Literarnem nokturnu. V spremnih vrsticah ob ciklu, ki je nastajal v Turčiji, je Bedrač zapisal, da pesem kot eksperiment postavlja v drug geografski, kulturni in religiozni prostor ter se v ciklu sprašuje o bistvu in moči poezije.

Tudi v sredni nokturno smo uvrstili še nekaj neobjavljenih pesmi, in sicer pesnice Danice Križanič Müller. Do zdaj je izdala štiri pesniške zbirke, največ pozornosti pa je prejela njena tretja zbirka Odprta praznina iz leta 2009. Pesnica je bila z zbirko nominirana za Jenkovo nagrado, nato pa je zanjo prejela še Glazerjevo listino mesta Maribor. Doslej zadnja zbirka Danice Križanič Müller Na predvečer spremembe je izšla pred petimi leti.

Teme ljubezni, samote in tragičnosti sveta pa v svoji poeziji obravnava slovaška pesnica Anna Ondrejková, ki je rodila leta 1954 v mestu Liptovský Mikuláš na severu Slovaške. Poezijo je Ondrejková revijalno začela objavljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v interpretaciji Alenke Kraigher slišite izbor iz njene desete zbirke z naslovom december: Izoldini lasje. Pesmi je izbrala in poslovenila Diana Pungeršič, ki je pred petimi leti prejela nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca.

Pesniški bo tudi sobotni nokturno. Predstavil bo pisavo ene najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja, ki slovi po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo – Jorie Graham. Njen pesniški kolega Calvin Bedient je zapisal, da je Jorie Graham v dialogu z vsem in izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. V Literarnem nokturnu boste lahko slišali tri daljše avtoričine pesnitve, ki jih je prevedla Tina Kozin.

Sorodna novica Juan Octavio Prenz: Samo drevesa imajo korenine

Roman o priseljencih v Argentini
V grobem roman s pomenljivim naslovom Samo drevesa imajo korenine pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca Juana Octavia Prenza pripoveduje o priseljencih, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja prišli v Argentino bodisi zaradi političnega preganjanja bodisi iskanja spodbudnejšega finančnega okolja. Priseljenci, katerih usode popisuje pisatelj, prihajajo večinoma iz Istre, ta pisateljeva izbira pa ima močno avtobiografsko podstat. Juan Octavio Prenz se je namreč leta 1932 rodil istrskim staršem v argentinski Ensenadi, mestecu blizu La Plate. Bil je docent za hispanistiko na univerzah v La Plati in Buenos Airesu, Beogradu, Trstu in Ljubljani, nazadnje pa se je ustalil v Trstu, kjer je živel od leta 1979 do smrti novembra lani. V sobotni oddaji Izbrana proza lahko slišite odlomek iz njegovega romana Samo drevesa imajo korenine v prevodu Ferdinanda Miklavca.