Turški pisatelj in letošnji dobitnik nagrade za mir Združenja nemških založnikov, podelili so mu jo na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, je oblast razburil z odkritim govorom o poboju okoli 30.000 Kurdov in milijona Armencev, ki ga je turška oblast odredila med letoma 1915 in 1917. Z izpovedmi naj bi očrnil turško zgodovino. Žalitev turške identitete in zgodovine pa je po 301. členu novega kazenskega zakonika tako hud prestopek, da lahko tožilec zanj zahteva tudi zaporno kazen. Pamuku zato grozijo do 3 leta zapora.

Zaplete okoli nadaljevanja procesa so povzročili izgredi, ki so v sodni dvorani izbruhnili že kmalu po začetku procesa. A glavni razlog za prekinitev procesa niso bili nemiri, temveč dvomi glede kazenskega zakonika. Pravosodni minister namreč ni odločil, ali Pamuku morda ne bi morali soditi po starem kazenskem zakoniku. Pisatelj je namreč sporne "govorice širil" še pred začetkom veljave novega zakonika, ki posebej opredeljuje zločil sramotenja turške identitete.

Preizkus za celotno Turčijo
Procesa proti Orhanu Pamuku tako v Turčiji kot tudi na Zahodu ne obravnavajo le kot proces proti "grešnemu" pisatelju, ampak tudi kot veliko preizkušnjo za celotno Turčijo. Sodba v procesu bo namreč zmaga bodisi turških reformistov, ki želijo z reformami v demokratičnem duhu Turčiji čim prej zagotoviti vstop v Evropsko unijo, in nasprotnikov turškega približevanja Zahodu, ki si želijo državo ohraniti kot enega zadnjih branikov tradicionalnih muslimanskih vrednot. Če bo Pamuk obsojen, bo to seveda nova zmaga tradicionalistov, ki postajajo vedno bolj glasni nasprotniki modernizacijskih procesov v Turčiji.

Minister Cicek pa nič?
Odločilen dejavnik v procesu proti Pamuku utegne biti pravosodni minister Cemil Cicek. Ob povsem doslednem upoštevanju pravnih načel se namreč Orhan Pamuk sploh ne bi smel znajti pred sodiščem. Sporni intervju je namreč potekal februarja, ko novi kazenski zakonik sploh še ni začel veljati, pisateljevih izjav pa po določilih starega zakonika ne bi bilo mogoče tako ostro kaznovati.

Lakmusov papir za turško politiko
Usoda Orhana Pamuka je le eden od členov v celi verigi procesov proti publicistom, novinarjem in intelektualcem, ki so simbol povečane moči turških desničarskih nacionalistov. Ti želijo za vsako ceno turške držvaljane "zavarovati" pred škodljivimi vplivi svobodnih življenjskih nazorov zahodnjakov in njihovih demokratičnih prepričanj. Nacionalisti niti ne prikrivajo svojega nasprotovanja svobodi govora, ki naj bi jo - tako poroča nemški časopis Der Spiegel - razumeli kot začetek razpada državne enotnosti.

Čeprav se je turška oblast prav zaradi 301. člena kazenskega zakonika znašla v toči napadov zahodnih politikov, vlada za zdaj ne razmišlja o njegovi spremembi. Predstavnik vlade je dejal: "Sistem deluje." Komisar Evropske unije za proces širitve Olli Rehn je Ankaro že opozoril na morebitne škodljive posledice procesa proti Pamuku in najnovejšo "muho" turških oblasti označil za test z lakmusovim papirjem, ki bo dokazal zrelost Turčije za vstop v družbo evropskih držav.